Razkrivamo stisko slovenskih upokojencev: to je povedal Kajtimir Kunc
O problematiki upokojencev smo se pogovarjali s Kajtimirjem Kuncem, ki se je upokojil leta 2016, torej pred šestimi leti. Leta 2019 je bil pobudnik ustanovitve civilne iniciative Za upokojence gre. Njegov zapis na družbenih omrežjih razkriva procentualni upad vrednosti pokojnin skozi leta glede na slovensko minimalno neto plačo. Čeprav politiki govorijo o skrbi za upokojence, se njihov socialni položaj stalno slabša.
Avgusta 2022 je bila povprečna neto plača v Sloveniji 1.312 evrov. Tisti s povprečno slovensko plačo bodo ob upokojitvi lahko pričakovali pokojnino malo nad pragom revščine. Okoli 2/3 zaposlenih prejema plačo, ki je pod slovenskim povprečjem in pričakovati je, da bo 2/3 danes zaposlenih po upokojitvi živelo v revščini, pove sogovornik in nadaljuje, da je bil ob »osamosvojitvi odmerni odstotek 85 odstotkov od povprečja izplačanih plač za 10 najugodnejših zaporednih let. Kasneje se je odmerni odstotek znižal na 75 odstotkov od 18-letnega povprečja izplačanih plač. Ženskam se je leta 2012 odmerni odstotek znižal na 63 odstotkov, moškim pa celo na 57,25 odstotka od 24-letnega povprečja izplačanih plač. Zadnje dopolnitve zakona (Zpiz-2G iz leta 2019) so s 1. 1. 2020 uzakonile postopno izenačevanje odmernega odstotka za moške in ženske na 63,5 odstotka od 24-letnega povprečja izplačanih plač.«
V Sloveniji imamo tretjino upokojencev.
Ob enakih vplačilih prispevkov v pokojninsko blagajno imamo z zakonom določenih več različnih formul za izračun pokojnine, ki so veljale v samostojni Sloveniji. »Najslabše smo jo odnesli moški, ki smo bili upokojeni med 1. 1. 2013 in 31. 12. 2019, ki jim je bila odmerjena pokojnina v višini 57,25 odstotka od njihovega 24-letnega povprečja prejete plače. Menim, da bi morala država to krivico odpraviti in tem upokojencem ponovno odmeriti pokojnino glede na trenutno veljavni zakon, ko se je odmerni odstotek dvignil na 63,5 odstotka od 24-letnega povprečja prejetih plač,« razloži Kunc.
Politika siromašenja
Po podatkih Sursa je bila povprečna neto plača za prvih devet mesecev letošnjega leta 1.289,40 evra, povprečna pokojnina pa 727,73 evra. »Trenutno razmerje med pokojninami in neto plačami v Sloveniji kaže, da je povprečna pokojnina dobrih 56 odstotkov povprečne neto plače v Sloveniji. Na slabšanje položaja upokojencev smo začeli opozarjati pred kovidno krizo, ko je povprečna pokojnina upadla pod 60 odstotkov povprečne slovenske neto plače. Iz tega se vidi, da se socialni položaj upokojencev v Sloveniji stalno slabša. S svojimi ukrepi vlada RS nadaljuje s politiko siromašenja slovenskih upokojencev, saj se bo to razmerje med plačami in pokojninami v letu 2023 zagotovo še poslabšalo, glede na ukrepe za blažitev negativnih učinkov inflacije, ki jih je sprejel državni zbor na predlog vlade,« pojasni Kunc.
Prag revščine je bil leta 2021 pri 771 evrih, ob trenutno veljavni pokojninski zakonodaji pa bi morala biti minimalna plača okoli 1.250 evrov neto, da bi zadostili kriteriju dostojne pokojnine, to je da za polno delovno dobo upokojenec ne bi prejel pokojnine, ki bi bila pod pragom revščine. Danes pa je celo minimalna neto plača pod pragom revščine.
»Izvršna veja oblasti je v naši državi že večkrat nepooblaščeno posegla v pokojninski zakon in tako kršila zakon. Tako je že pred leti kršila zakon glede izplačevanja letnega dodatka. Njegova višina je v zakonu nedvomno opredeljena, in sicer za tiste, katerih pokojnina predstavlja manj kot 55,63 odstotka od najnižje pokojninske osnove v višjem znesku, in za tiste, katerih pokojnina predstavlja več kot 55,63 odstotka najnižje pokojninske osnove v nižjem znesku (95. člen Zpiz-2). Letos je prekršila tudi 96. člen istega zakona, ko letnega dodatka ni izplačala v sorazmernem deležu glede na doseženo pokojninsko dobo, kot je to zapovedano z zakonom. Vlada je s tem, ko je nepooblaščeno posegla v pokojninski zakon glede letnega dodatka, le-tega spremenila iz dodatka, ki je upokojencem namenjen za rekreacijo, v socialno pomoč upokojencem, čeprav za to ne obstaja nikakršna zakonska osnova. Za socialno pomoč in druge socialne transferje obstaja posebna postavka v proračunu in za nikogar, niti za upokojence, se ne sme obremenjevati pokojninske blagajne. Za upokojence z najnižjimi pokojninami je to na primer varstveni dodatek,« zaključi Kajtimir Kunc.
