Do boljše precepljenosti tudi z denarnimi kaznimi?
Medtem ko v Avstriji ob 65-odstotni precepljenosti poudarjajo, da je delež cepljenih proti covidu 19 katastrofalno majhen, in so uvedli stroge ukrepe za necepljene, se zdi, da v Sloveniji glede precepljenosti stopicljamo na mestu. Trenutno je polno cepljenih 54 odstotkov Slovencev, s prvim odmerkom pa 58.
Število cepljenih s prvim odmerkom je sicer v novembru nekoliko naraslo: do današnjega dne se je namreč s prvim odmerkom cepilo se je 32.565 ljudi (v celem mesecu oktobru le 23.139). Vseeno pa je precepljenost populacije daleč od želene. Še zlasti bode v oči nizka precepljenost v starostni skupini od 30 do 34 let (50 % s prvim odmerkom), manjša precepljenost je le v skupini od 0 do 17 let. Najbolje precepljeni so v starostni skupini od 70 do 74 let, in sicer 86 % s prvim odmerkom.
Med regijami je najbolje precepljena zasavska, najslabše pa podravska. Med občinami je največ cepljenih v Kranjski Gori (67,9 %).
Ključna vzpostavitev zaupanja
Na ministrsvo za zdravje smo povprašali, ali še pripravljajo kakšno novo strategijo za izboljšanje precepljenosti in kakšne aktivnosti izvajajo na področju cepljenja v teh časih, ko je epidemija dosegla katastrofalne razsežnosti. Odgovorili so (nelektorirano), da vlada »že ves čas načrtovano, celovito in ažurno komunicira o odločitvah in ukrepih, povezanih z boleznijo COVID-19. Vlada z javnostmi komunicira prek vseh svojih komunikacijskih kanalov, na novinarskih konferencah, prek družbenih omrežij, z ozaveščevalnimi aktivnostmi na terenu, s sporočili za javnost, z odgovori na novinarska vprašanja in vprašanja državljanov (tudi prek klicnega centra), z objavami na spletnih straneh vlade in ministrstev. Na rednih novinarskih konferencah sodelujejo najbolj kompetentni predstavniki vlade kot tudi stroke, med slednjimi redno epidemiologi in infektologi«. »Skupni cilj različnih komunikacijskih orodij, s katerimi bomo nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih je vzpostavitev zaupanja v varnost in učinkovitost cepiv ter priporočila strokovnjakov, spodbujanje različnih ciljnih skupin k cepljenju in posledično povečevanje precepljenosti,« so še zapisali.
Ministrstvo smo povprašali tudi o tem, ali bi bil tudi pri nas smiseln ukrep, za katerega so se odločili na Hrvaškem, kjer mora osebni zdravnik poklicati vse necepljene nad 65 let in se z njim pogovoriti? »Zdravniki prejmejo vsa strokovna priporočila, ki jih pripravi Posvetovalna skupina za cepljenje ali druga priporočila ali usmeritve, med drugim tudi Strategijo cepljenja. Od vsega začetka je bilo jasno komunicirano, da so prednostne skupine za cepljenje starejše osebe ali osebe s kroničnimi boleznimi pri katerih se pričakuje težji potek bolezni. Način komunikacije s posameznim pacientom (osebni kontakt, telefon, povezava preko patronažne sestre ali drug način) izbere vsak zdravnik sam, saj pozna svoje paciente. Zdravniki so bili z različnimi dopisi in drugim naslavljanjem večkrat pozvani, da cepljenje proti covid-19 s svojimi pacienti ustrezno komunicirajo.«
V Avstriji denarne kazni in bogate nagrade
Pri Avstrijcih bo od februarja cepljenje kar obvezno, za tiste, ki ukrepa ne bodo upoštevali, pa pripravljajo celo denarne kazni. Kot omenjajo avstrijski mediji, bi vsak necepljeni moral plačati tudi do 3600 evrov.
So se pa v Avstriji za spodbujanje cepljenja odločili tudi za posebno loterijo, v kateri lahko sodelujejo starejši od 18 let. Do 20. decembra lahko vsak, ki se odloči za cepljenje, ne glede na to, ali gre za prvi, drugi ali tretji odmerek, sodeluje v žrebanju za več kot tisoč bogatih nagrad, med njimi sta celo enodružinska hiša in električni avto.
