Kako gojiti amarilis, da bo cvetel leto za letom
Amarilis ali vitezova zvezda je čudovita rastlina, doma na subtropskih območjih Južne Amerike, pri nas je še posebno priljubljena pozimi, ko cveti in s tem lepo popestri turobne kratke dneve.
Po navadi je z njenimi velikimi cvetovi konec januarja, februarja, morda marca, če lepo skrbimo zanj, odvisno tudi od sorte, in tedaj ga marsikdo zavrže ter konec jeseni kupi novega. Ni treba, da je tako, amarilis je namreč trajnica, kot tulipani spada med čebulnice, imamo ga lahko več let.
Ko odcveti, cvet skupaj s pecljem odrežemo približno dva cm nad čebulico, liste pustimo.
Ta veličastna rastlina je nezahtevna za gojenje, kar se tiče zalivanja in gnojenja, poznati moramo le njen cikel, ki ga je vajena iz narave, to je devet mesecev vlažnega obdobja in tri mesece suše, in ji ga pomagati podpreti.
Avgusta miruje
Takoj ko odcveti, cvet skupaj s pecljem odrežemo približno dva cm nad čebulico, liste pustimo, saj jih potrebuje za fotosintezo, in rastlino še naprej zalivamo na 14 dni, občasno pognojimo, da spodbudimo rast velikih listov.
Ko so sončni žarki že dovolj močni, maja in junija, jo lahko postavimo na prosto, najbolj udobno se počuti na zavetrnem, senčnem ali polsenčnem mestu na terasi ali balkonu, zaščitimo jo pred neposrednim soncem, da ji ne ožge listov. Avgusta preide v fazo mirovanja, med katerim si nabere moči oz. hranil za zimsko cvetenje; porežemo porumenele in suhe liste, ne zalivamo je več, postavimo jo v hladen prostor, denimo v klet, da se zemlja izsuši, listje pa dokončno ovene.
Izberemo čim debelejše čebulice, saj imajo te več hranil in zato bolj bujno cvetijo.
Lahko jo tudi vzamemo iz zemlje in jo imamo 8–12 tednov v temnem prostoru pri temperatur do 15 °C, kar bo ustrezalo sušnemu obdobju v naravi. Ko napoči čas za ponovno cvetenje, konec novembra, decembra, ji privoščimo nov substrat ter prenesemo v svetel in topel prostor in jo znova začnemo zalivati in gnojiti.
Sadimo oktobra
V trgovini je na voljo kot čebulica; izberemo čim debelejše, saj imajo te več hranil in zato bolj bujno cvetijo, posadimo jo v majhen lonec s premerom od 12 do 14 cm, zemlja naj bo rahla za rože in prepustna, na dnu poskrbimo za drenažo. Vsaj polovica čebulice naj gleda iz zemlje, da preprečimo bolezni in gnitje.
Če posadimo takšno, ki še nima korenin, jo pokrijemo z drugim lončkom, da jih bo razvila in pognala cvetno steblo, nato ga počasi privajamo na svetlobo, postavimo ga na svetlo mesto ob okno na sobno temperaturo. Redno ga vrtimo okoli svoje osi, da preprečimo nagibanje proti svetlobi; odvisno od sorte ima amarilis od eno do tri stebla, na vsakem je do šest krasnih cvetov, ki nas bodo razveseljevali več tednov.
Od sajenja čebulic do cvetov po navadi mine od 6 do 8 tednov, torej jih je treba posaditi oktobra, če želimo, da bo cvetel za božično-novoletne praznike.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
