Kako je mogoče, da detektivu ne uspe najti Janeza Janše
Ko pridemo do aktualnega predsednika vlade Janeza Janše, beseda velikokrat teče o vročanju pošte. V medijih je zaslediti, da mu je ni ravno enostavno vročiti, pa četudi najameš detektiva. Nazadnje se je o tem pisalo pred dnevi, ko je v ospredje zaradi bližanja zastaralnega roka prišla zadeva novinark RTV Slovenija Eugenije Carl in Mojce Šetinc Pašek, ki ju je Janša v tvitu označil za prostitutki. Tudi tokrat naj bi, tako so poročali nekateri mediji, detektiv imel težave z vročanjem. Mnogi se ob tem sprašujejo, kako je mogoče, da Janše ne najde niti detektiv, ko pa ga širša javnost gleda po televiziji, ve se, kje živi, pa tudi, da se vlada nahaja na Gregorčičevi ulici v Ljubljani. Za pomoč pri iskanju odgovora na to vprašanje smo se obrnili na detektivsko zbornico.
Je sploh šlo za detektiva?
»Najprej se pri tem poraja vprašanje, ali je bil konkretni vročevalec sploh detektiv (v skladu z veljavnimi predpisi lahko vročajo tudi sodni uslužbenci in izvršitelji), zato je treba najprej natančno ugotoviti, ali je sploh detektiv izvajal to konkretno vročitev,« takoj na začetku opozori sekretarka Detektivske zbornice RS Teja Primc. Če je šlo za detektiva z veljavno licenco, potem morajo dosledno slediti predpisom, ki urejajo vročanje v (najpogosteje) kazenskem in pravdnem postopku. V obeh predpisih je natančno določeno, kako mora detektiv postopati, da je vročitev lahko uspešno izvedena, opozarja. Za primer navaja konkretno situacijo pri vročanju po postopku, ki jo določa zakon o kazenskem pregonu:
Sicer so detektivi g. Janši v preteklosti že uspešno vročali pisemske pošiljke in pri vročanju ni bilo nobenih težav ali izmikanja.
»Vročevalec išče naslovnika na naslovu njegovega bivanja. Tudi, če ga tam ne najde pusti na naslovu bivanja pisno obvestilo o poskusu vročitve in termin, kdaj bo naslovnika ponovno iskal. Nato detektiv, ob zapisnem terminu, ponovno pride na naslov bivanja prejemnika pošiljke. Če tam najde katerega izmed odraslih družinskih članov, se lahko pisanje vroči njemu in je vročitev opravljena (118. in 119. člen ZKP). V kolikor naslovnika ne najde na tem naslovu, niti ni mogoča t.i. nadomestna vročitev pa detektiv poizve o delovnem mestu naslovnika ipd., kjer lahko ponovno opravi vročitev.«
Pretekle izkušnje so dobre
Tako imajo detektivi več možnosti, kako izvesti vročitev: »Kaj konkretno se je dogajalo v tem primeru, pa težko komentiramo, ker podrobnosti za zdaj niso znane. Zakaj v tem primeru detektiv (če je to sploh bil detektiv) ni naslovnika iskal na delovnem mestu, ne moremo komentirati. Praksa pri izvajanju vročitev je zagotovo takšna, da detektivi naredimo vse, kar je v naši moči (torej tudi iskanje na delovnem mestu, večkratni obiski itd.), da vročitev uspešno opravimo. Sicer so detektivi g. Janši v preteklosti že uspešno vročali pisemske pošiljke in pri vročanju ni bilo nobenih težav ali izmikanja.«
Lažne novice
Primčeva opozarja, da se zaradi konkretnega primera na detektive in njihovo delo popolnoma neupravičeno zliva ogromno negative: »Mnogi komentirajo področje dela detektiva, ki ga ne poznajo niti ne razumejo. Ljudem predlagamo, da se podrobneje seznanijo z zakonom o kazenskem postopku, zakonom o pravdnem postopku in s pravilnikom o vročanju po detektivih in izvršiteljih v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku, da bodo v celoti razumeli postopek opravljanja vročitve, predvsem pa pred širjenjem (lažnih) in izkrivljenih novic preverijo dejstva. V zbornici pa verjamemo, da vsak detektiv naredi, kar je v njegovi moči, da vročitev uspešno opravi.«