Kako je mogoče, da je v živilih prepovedana snov, ki ima rakotvorne lastnosti? Pristojni pojasnjujejo

V zadnjih dveh tednih potrošnike pristojne institucije obveščajo o umiku mnogih živil, ki jih Slovenci vsakodnevno zaužijemo. Gre za sladolede, jogurte, kefir, pijačo pa tudi bio čaje in bio nastrgani ingver. Ti vsebujejo prepovedano in nevarno snov etilen oksid. 

Nacionalni inštitut za javno zdravje (Nijz) smo vprašali, kako je mogoče, da taka snov pristane v hrani. »V septembru 2020 je Belgija pri uvozu semen sezama iz držav zunaj EU zaznala prisotnost etilen oksida. Ta se pri različnih semenih uporablja kot sredstvo za sterilizacijo (preprečevanje mikrobiološkega kvara), vendar v EU uporaba etilen oksida pri pridelavi hrane ni dovoljena, ne glede na način pridelave (ekološko/konvencionalno). To je posledica dejstva, da gre za potencialno rakotvorno genotoksično snov, za katero še ni zadosti toksikoloških podatkov pri zaužitju. Največja vrednost ostanka etilen oksida je zato v EU zakonsko postavljena na mejo določanja v posamezni kategoriji živil in ta predstavlja mejo za ukrepanje glede varnosti živil.«


»Na podlagi ugotovitev in laboratorijskih analiz je EU sistemsko (ne naključno) poostril nadzor nad surovinami za živilske sestavine, ki bi prav tako lahko vsebovale sledove etilen oksida. Ena od takih surovin so bila zrna rožičevca, ki se uporabljajo za izdelavo aditiva za živila E 410 (gumi rožičevca). Zaradi široke uporabe aditiva kot tudi razvejane distribucije proizvodov je Evropska komisija z namenom poenotenega pristopa pri obravnavi ugotovljene problematike v vseh državah članicah sprožila aktivnosti. S trga so bili zato umaknjeni proizvodi, ki vsebujejo aditiv E 410. Če zrna rožičevca, ki so surovina za izdelavo aditiva za živila, niso kemijsko ali mikrobiološko onesnažena, aditiv E 410 spada med varne in dovoljene aditive za živila. Aditiv E 410 zato ni prepovedan v živilih,« so nam še povedali. 
 

Težko bi se prek aditiva zastrupili s to snovjo

Živila umikajo zato, da potrošniki ne bi bili dalj časa izpostavljeni tej strupeni snovi. »Imamo premalo toksikoloških  podatkov, da bi lahko določili varno mejo uživanja za potrošnike. Ugotovljene koncentracije etilen oksida v nekaterih končnih izdelkih so izredno nizke, zato ob kratkotrajni izpostavljenosti predstavljajo nizko zaskrbljenost za zdravje ljudi. Ni verjetno, da bi se s to snovjo potrošniki akutno zastrupili (imeli znake zastrupitve) prek zaužitja hrane z aditivom E 410, ki vsebuje sledove etilen oksida in njegovega razgradnega produkta. Več podatkov o strupenosti te snovi je dostopnih za varovanje zdravja delavcev, ki etilen oksid uporabljajo v proizvodnji ali morda nanašajo na pridelke in so izpostavljeni prek dihal.«


Uporaba etilen oksida je po nekaterih podatkih v živilski industriji v določenih državah današnje Unije prepovedana od leta 1981, bolj pomembno pa je, da trenutna zakonodaja uporabe ne dovoljuje. 

Pri vsem tem se poraja še vprašanje, koliko časa potrošniki že uživamo takšne izdelke, pa jih potem šele z zakasnitvijo odkrijejo.
 

Kakšna je pa vaša izkušnja z aditivi? Preverite, kateri so v hrani.