TO KAŽEJO RAZISKAVE
Kako je s kužnostjo cepljenih? Pojasnjuje znanstvenik
Pozitiven test PCR ne pomeni nujno, da je oseba kužna.
Odpri galerijo
Kako kužni so cepljeni? FOTO: Pablo Sanhueza, Reuters
Med nasprotniki cepljenja je velikokrat slišati tudi argument, da tudi cepljeni zbolevajo za covidom in virus širijo naprej. Stoodstotne zaščite pred virusom cepivo res ne omogoča, kako pa je s kužnostjo cepljenih, pa je v zapisu na twitterju delil slovenski znanstvenik, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc.
Ob vprašanju, kako resen problem je kužnost cepljenih, je poudaril znani dejstvi: da cepiva zelo dobro varujejo pred hospitalizacijo in smrtjo ter da je učinkovitost cepiva proti blagi in zmerni bolezni zmanjšana, kar je posledica delte, upadanja odpornosti ali obojega. »Zato bomo sčasoma potrebovali tretji odmerek,« je napovedal.
»Nekaj dni po okužbi cepljenega je virusna obremenitev v njegovem nosu, ki jo izmerimo s PCR-testom, podobna kot pri necepljenih. Nato začne cepivo učinkovati tudi na sluznici, zato se obremenitev pri cepljenih hitreje zmanjša kot pri necepljenih,« je nadaljeval. »Pred delto (predvsem za alfo) smo vedeli, da cepljeni večinoma ne postanejo kužni, če pridejo v stik z virusom. Razvijejo namreč dovolj protiteles tudi na sluznici, da že tam učinkovito zaustavijo virus. Ker pozitiven test PCR ne pomeni nujno, da je oseba kužna, ampak potrdi le, da je v vzorcu prisotna virusna dednina, za dokaz kužnosti potrebujemo še laboratorijsko študijo, s katero preverimo, ali se virus, ki je bil odvzet iz nosu, razmnožuje v petrijevki,« je zapisal.
»Na Nizozemskem so preučili 161 primerov okužb cepljenih zdravstvenih delavcev. Potrdili so, da je količina zaznane virusne dednine podobna pri cepljenih in necepljenih okuženih. Ugotovili so tudi, da so cepljeni prav tako lahko kužni, a manj in krajši čas kot necepljeni.
70 odstotkov cepljenih je bilo pozitivnih na kužne viruse v primerjavi 85 odstotki necepljenih. To pomeni, če ste cepljeni in pridete v stik z virusom, boste manj kužni (in krajši čas) kot necepljeni,« je zapisal, a tudi poudaril, da bo več jasno, ko bodo na voljo še dodatne študije.
»Cepiva so tudi v dobi delte učinkovita na individualni ravni (preprečujejo, da bi se okužili in/ali pristali v bolnišnici) in na kolektivni ravni (v verigi prenosov imajo cepljeni manjšo vlogo). Verjetnost, da se cepljeni sploh okuži, je okrog osemkrat manjša kot pri necepljenem. Vsekakor pa velja, da moramo vsi (cepljeni in necepljeni) še vedno v notranjih prostorih nositi maske (in prostore čim večkrat zračiti), da bi čim bolj zaustavili možnost prenosa virusa oziroma preprečili širjenje okužbe,« je še zaključil.
Besedilo bolj ali manj temelji na viru, v katerem so tudi povezave na članke.
Ob vprašanju, kako resen problem je kužnost cepljenih, je poudaril znani dejstvi: da cepiva zelo dobro varujejo pred hospitalizacijo in smrtjo ter da je učinkovitost cepiva proti blagi in zmerni bolezni zmanjšana, kar je posledica delte, upadanja odpornosti ali obojega. »Zato bomo sčasoma potrebovali tretji odmerek,« je napovedal.
»Nekaj dni po okužbi cepljenega je virusna obremenitev v njegovem nosu, ki jo izmerimo s PCR-testom, podobna kot pri necepljenih. Nato začne cepivo učinkovati tudi na sluznici, zato se obremenitev pri cepljenih hitreje zmanjša kot pri necepljenih,« je nadaljeval. »Pred delto (predvsem za alfo) smo vedeli, da cepljeni večinoma ne postanejo kužni, če pridejo v stik z virusom. Razvijejo namreč dovolj protiteles tudi na sluznici, da že tam učinkovito zaustavijo virus. Ker pozitiven test PCR ne pomeni nujno, da je oseba kužna, ampak potrdi le, da je v vzorcu prisotna virusna dednina, za dokaz kužnosti potrebujemo še laboratorijsko študijo, s katero preverimo, ali se virus, ki je bil odvzet iz nosu, razmnožuje v petrijevki,« je zapisal.
Kužni manj in krajši čas
»Na Nizozemskem so preučili 161 primerov okužb cepljenih zdravstvenih delavcev. Potrdili so, da je količina zaznane virusne dednine podobna pri cepljenih in necepljenih okuženih. Ugotovili so tudi, da so cepljeni prav tako lahko kužni, a manj in krajši čas kot necepljeni.
70 odstotkov cepljenih je bilo pozitivnih na kužne viruse v primerjavi 85 odstotki necepljenih. To pomeni, če ste cepljeni in pridete v stik z virusom, boste manj kužni (in krajši čas) kot necepljeni,« je zapisal, a tudi poudaril, da bo več jasno, ko bodo na voljo še dodatne študije.
»Cepiva so tudi v dobi delte učinkovita na individualni ravni (preprečujejo, da bi se okužili in/ali pristali v bolnišnici) in na kolektivni ravni (v verigi prenosov imajo cepljeni manjšo vlogo). Verjetnost, da se cepljeni sploh okuži, je okrog osemkrat manjša kot pri necepljenem. Vsekakor pa velja, da moramo vsi (cepljeni in necepljeni) še vedno v notranjih prostorih nositi maske (in prostore čim večkrat zračiti), da bi čim bolj zaustavili možnost prenosa virusa oziroma preprečili širjenje okužbe,« je še zaključil.
Besedilo bolj ali manj temelji na viru, v katerem so tudi povezave na članke.
