Kako kaže? Se bomo po oblinem deževju lahko sončili? Medard napoveduje...

Za nami je vremensko pester začetek junija. Pretekli vikend je Slovenijo zajel intenziven vremenski proces; nad severozahodno Evropo se je poglabljal ciklon ter se razširil nad srednjo Evropo in severno Sredozemlje, tam je nastal zametek sekundarnega ciklona. Hladna fronta je naše kraje dosegla v petek. Za poletje je bila to kar izrazita sprememba, a ni prinesla bistvene ohladitve. Temperature zraka so bile sicer pod dolgoletnim povprečjem, večinoma so se gibale med 15 in 19 °C, na Primorskem okoli 20 °C, nekoliko nižje, med 9 in 15 °C, so bile v hribovitih predelih. Sprememba je prinesla obilje dežja s pogostimi nalivi. Visokogorje severozahodne Slovenije je od 5. do 8. junija dobilo več kot 150 mm dežja, ponekod celo malo čez 300 mm. Več kot 100 mm ga je padlo Logarski dolini, na Pokljuki in na Notranjskem, med 60 in 90 mm v delu osrednje Slovenije, na Goriškem, v Vipavski dolini, delu Gorenjske, na Krasu in tudi ob Obali. Nekoliko manj, med 30 in 40 mm, je bilo dežja na Koprskem in v delih osrednje Slovenije. Količine so bile skromnejše v smeri proti vzhodu in jugovzhodu, kjer je padlo od 10 do 20 mm, na severozahodu pod 10 mm. Skupna količina padavin od 1. aprila glede na dolgoletno povprečje še vedno izstopa na Primorskem, zlasti Obali. Tam letošnje leto ostaja med petimi najbolj padavinsko podhranjenimi vegetacijskimi sezonami. Preskrbljenost površinskega sloja tal z vodo sicer omogoča bujno rast, a jo zdaj zavirajo nekoliko prenizke temperature zraka, zlasti minimalne, ki so se zadrževale pri le okoli 10 °C. Mimogrede: sv. Medard, ki goduje 8. junija, nam obeta še 40 dni kislega vremena.

Bolezni in škodljivci

Razmere so za žita so ugodne, a bodo ob skorajšnjem prehodu v obdobje polnjenja zrnja in začetek zorenja zahtevala višje temperature zraka. Pridelovalci krme čakajo na primerne razmere, ki bodo z močnim izhlapevanjem omogočale hitro sušenje. Trava medtem stari, izgublja se kakovost senene krme. Založenost površinskega sloja tal z vodo se je ob padavinah predvidoma izboljšala oziroma bo ostala na ravni normalne preskrbljenosti, še vedno pa bo ob dežju in s tem povečani vlažnosti listov povečana možnost bohotenja rastlinskih bolezni in škodljivcev, zlasti listnih uši.


Vinska trta je začela na najbolj ugodnih legah in na sortah, ki so hitrejše v razvoju, cveteti. Pogoste padavine so omogočile začetek novih primarnih okužb s peronosporo, povzročile so tudi izpiranje škropilne obloge kontaktnih pripravkov. Dež ni naklonjen niti čebelam, maja in junija jim je spet zagodlo vreme. Po razmeroma toplem in ponekod zaradi pomanjkanja padavin tudi sušnem začetku pomladi aprila in v začetku maja smo bili po ledenih možeh deležni izrazite spremembe. Temperature so padle, skoraj vsak dan so padavine. Tovrstno vreme je za čebelje družine zelo neugodno, o čemer pričajo negativna stanja na čebelarskih tehtnicah. Poraba hrane je razmeroma velika, tako da so dnevni padci tudi do 0,5 kg in več. Ob takšni porabi in brez donosov zaloge čebeljim družinam hitro kopnijo. Čebelarji po Sloveniji poročajo tudi o povečani prisotnosti varoje.

Paradižnik na prostem

V veliki želji po gojenju domače zelenjave se marsikje na vrtovih pojavljajo rastline paradižnika in krompirja. Ko se temperature gibljejo nad 25 °C in ko je dovolj vlage ali dežja, so to idealne razmere za razvoj in razmnoževanje glivičnih bolezni in preostalih pravih plesni. Največji sovražnik pridelave obeh rastlin je krompirjeva oziroma paradižnikova plesen, Phytophthora infestans. Gliva napada listje, steblo in plodove. Najprej začnejo listi rumeneti, rjaveti in propadati, porjavijo plodovi ter v najhujšem primeru zgnijejo. Prvi znak bolezni so sivo zelene pege na listih, v vlažnem vremenu na spodnji strani listov opazimo snežno belo plesnivo prevleko. Na steblu se pojavljajo temne pege elipsaste oblike, na zelenih plodovih pa opazimo temnejše vdrte pege, ki postajajo bronaste barve. Za učinkovito varstvo pri pridelavi na prostem je potrebna uporaba fungicidov. Tudi pri gojenju plodovk v zavarovanem prostoru se lahko pri visoki zračni vlagi razvije siva plesen. Pojav bolezni lahko omejimo z dobrim zračenjem rastlinjakov, ustaviti jo poskušamo tudi tako, da najprej porežemo napadene liste in plodove. Če izvajamo zaščito z naravnimi pripravki, škropimo z zaščitnim sredstvom na osnovi njivske preslice, žajblja in rmana, skupaj s pripravkom iz sode bikarbone. Škropimo s tridnevnimi presledki in, kjer je mogoče, poskrbimo za dobro prevetrenost nasada.