Kako poteka lobiranje v Sloveniji? Očitno ne v skladu s predpisi
Kar 98 odstotkov lobiranj v letu 2023 so izvedli neregistrirani lobisti, v poročilu ugotavlja Komisija za preprečevanje korupcije. Ugotovili so še, da je poročanje lobirancev o lobističnih stikih na lokalni ravni in interesnih organizacijah na nizki ravni. »Zaradi neporočanja o svojem delu je oziroma bo Komisija 20 registriranim lobistom izrekla upravne sankcije, pri 446 stikih pa je zaznala neskladja pri poročanju.«
Po poročanju KPK je bilo na zadnji dan leta 2023 v registru vpisanih 84 lobistov. Med njimi je 20 takih, ki kljub pozivu KPK niso poročali o svojem delu v letu 2023. »Komisija jim je izrekla upravne sankcije, in sicer osem pisnih opominov, deset prepovedi lobiranja v trajanju od treh do štiriindvajset mesecev ter dva izbrisa iz registra.«
Največ lobistov na MF
KPK v poročilu navaja, da so med ministrstvi o lobističnih stikih najpogosteje poročali Ministrstvo za finance (117 zapisov), Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (85), Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (55), Ministrstvo za zdravje (35) in Ministrstvo za kulturo (31). Ostala ministrstva so posredovala okoli 20 ali manj zapisov, ministrstvi za notranje zadeve ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa o stikih v letu 2023 nista poročali.
»Za 814 stikov, o katerih so poročali lobiranci, se je izkazalo, da niso lobistični in o njih sploh ne bi bilo treba poročati. Pri tem relativno izstopa Ministrstvo za javno upravo, saj je med 61 poročanimi stiki kar 39 stikov (63,93 %) neustrezno opredelilo kot lobiranje. Komisija ugotavlja, da lobiranci kot lobiranje pogosto opredelijo prošnje ali vabila na sestanek, prav tako pa tudi stike s predstavniki pravnih oseb javnega prava in lokalnih skupnosti, čeprav navedene situacije ne predstavljajo lobiranja.«
Mislijo, da je lobistični stik, a ni
Ugotavljajo še, da se nadaljuje trend nizke stopnje poročanja lobirancev o lobističnih stikih na lokalni ravni. »Od skupno 212 občin je Komisija v letu 2023 od zgolj šestih občin prejela šest zapisov lobirancev o 101 stiku z lobisti (na enem zapisu lobiranci lahko poročajo o več stikih z lobisti). Po drugi strani pa predstavnike lokalnih skupnosti drugi lobiranci večkrat označijo za lobiste, čeprav to niso. V letu 2023 so tako lobiranci poročali o 19 stikih s predstavniki posameznih občin, čeprav zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) določa, da so funkcionarji in javni uslužbenci organov in uprav lokalnih skupnosti lobiranci in v takšnih primerih ne gre za lobiranje.« V nadaljevanju so dodali, da bodo 26 državnih organov, katerih funkcionarji oziroma javni uslužbenci niso poročali o stikih, o katerih so poročale interesne organizacije, zaprosili za razjasnitev dejanskega stanja in morebitno oddajo poročil.
KPK še opozarja, da aktualna zakonodaja ne omogoča učinkovitega nadzora lobističnih stikov in ne sledi mednarodnim trendom razvoja lobistične regulative, med katerimi je tudi odprava izjem oziroma predrugačenje definicije lobista.
