Takšne so izgube gostincev in hotelirjev

Leto, ki ga je zaznamovala globalna pandemija covida-19, je za turizem katastrofalno. »Beležimo najslabše poslovno leto v zgodovini hotelirstva,« je v spletnem pogovoru v organizaciji centra poslovne odličnosti ljubljanske ekonomske fakultete opozoril predsednik Združenja hotelirjev Slovenije in direktor ljubljanskega hotela Slon Gregor Jamnik. »Izgube štejemo v milijonih. 200-sobni hotel v centru Ljubljane bo denimo letos ustvaril 1,3 milijona evrov čiste izgube in, kar je še bolj nevarno, pol milijona evrov negativnega denarnega toka,« je posvaril Jamnik.

Negativni denarni tok je problematičen, ker zahteva dodatne vire denarja, sicer lahko podjetje pristane v stečaju. »Mestni hotelirji si izposojamo likvidnostna sredstva in se zadolžujemo na dolgi rok, izključno da bomo preživeli. Zelo strašljivo je pomisliti, kako dolgo bo kriza še trajala in kako jo bomo sploh preživeli. Ko se bo ta kriza zaključila, pa se bo začela dolžniška kriza,« je opozoril.

Kako obdržati zaposlene?

Da je tudi pri večini gostincev letošnja bilanca katastrofalna, je dodal Martin Jezeršek iz podjetja Jezeršek gostinstvo. »Tudi mi se precej ukvarjamo z denarnim tokom, razmišljamo, kako se prebiti do točke, ko se bo trend obrnil navzgor,« je priznal.

Dodal je, da so sicer v Jezeršek gostinstvu zaenkrat uspeli zadržati ključne zaposlene, čeprav so se pogoji dela poslabšali - zaposleni so na čakanju, plače so nižje in podobno. »Bo pa to težava okrevanja, dolžniška kriza bo gotovo nastala in za nekaj let ustavila razvoj in rast plač v turizmu. Delovni pogoji v turizmu se bodo v primerjavi z drugimi panogami poslabšali, panoga pa bo na račun tega manj konkurenčna za kakovostne kadre,« je bil prepričan.

Želijo nepovratna sredstva

Tako Jamnik kot Jezeršek sta se strinjala, da se na področju prenosa dela storitev na splet sicer kaže potencial, a vendar v celoti to enostavno ni mogoče. Jamnik je zato poudaril, da si turistični delavci v okviru sveta za turizem pod okriljem gospodarskega ministrstva prizadevajo vlado prepričati, da panogi pomaga z neposredno finančno pomočjo.

V šestem protikoronskem zakonu želijo rešitev, s katero bi velikim podjetjem država lahko pokrila 70 odstotkov bodisi letošnjih stroškov v času prizadetosti, lanskoletnih prihodkov ali letošnje izgube. Pri malih podjetij bi pomoč lahko dosegla 90 odstotkov. Nepovratna državna pomoč, kot sta jo svojim podjetjem že zagotovili Nemčija in Avstrija, je v samem središču njihovih zahtev.