Kakšna dogodivščina: s tomosi čez Ameriko

Člani Avto moto kluba Savinjska dolina imajo za sabo že vrsto motorističnih podvigov. S Tomosovimi motorji so prevozili Balkan do Turčije, bili na Korziki, po zahodni Evropi, v Maroku, za njimi je vožnja okrog Slovenije, njihov največji finančni zalogaj doslej pa je bila Severna Amerika, ki so jo lani prevozili počez od New Yorka do Los Angelesa in San Francisca.

Vmes je padla slavna Route 66. Poleg Andreja Čehovina, ki je vodil priprave, so v podvigu sodelovali motoristi Zlatko Žurbi, Franc Železnik in Robert Bakar, v spremljevalnem avtodomu pa Andrejeva partnerica Sabina Cokan in Vlado Svetko.

Že nekaj mesecev pred odhodom so kupili letalske vozovnice in uredili najem avtodoma. Mopede, zložene v škatle, ter opremo, orodje in rezervne dele so aprila z ladjo poslali v New York, 25. maja so iz Benetk poleteli čez lužo in v Middletownu, južno od New Yorka, prevzeli najet avtodom ter vanj zložili vso prtljago, zaboj in škatle.

»V deževnem nedeljskem jutru smo krenili na pot, najprej na Manhattan. Po dveh postankih za slikanje smo se skozi Harlem in Bronx odpeljali v smeri Buffala na severozahodu. Peljali smo se mimo legendarnega Woodstocka in v nekaj dneh prispeli do Niagarskih slapov. Tam smo prešli na kanadsko stran in se ob jezeru Erie odpeljali proti Detroitu, kjer smo spet prišli v ZDA. Na meji smo ameriškemu cariniku komaj pojasnili, kako so se tam znašli mopedi s slovenskimi tablicami,« se spominja Čehovin.
 

Po slavni Route 66

V Detroitu so si ogledali Fordov tehnični muzej in nadaljevali na zahod. Prečkali so državo Michigan in ob istoimenskem jezeru prišli v Indiano, od tam pa na začetek Route 66 v vetrovni in hladni Chicago. Slavna cesta, dolga dobrih 4000 km, pelje skozi osem zveznih držav in se konča na pacifiški obali v Santa Monici pri Los Angelesu. V Illinoisu so obiskali grob ustanovitelja združenih držav Abrahama Lincolna in v Charlinvillu klepetali z lokalnim pridigarjem, ki se je mimo pripeljal s harley-davidsonom in psom na zadnjem sedežu.

»Prenočevali smo pred trgovskimi centri, kjer je to dovoljeno, le najaviti se je treba poslovodji. Mopede smo čez noč zavarovali z dvema verigama. Pred St. Louisom smo čez mogočno reko Mississippi prišli v Misuri, ki je bolj hribovita država od prejšnjih. V St. Louisu smo se ustavili pri moji sestrični, s katero sva se tedaj prvič srečala. Pri Greenfieldu smo imeli nezgodo z avtodomom in smo ga morali pustiti tam. Za spremljevalno vozilo smo najeli tovorni kombi, spali pa po motelih in hotelih. Pri Oklahoma Cityju smo videli tornado in premočeni postali pri oboževalcu in lastniku Tomosovega mopeda Patriku.«

V Teksasu so se ustavili pri Cadillac ranču, kjer je v zemljo zapičenih okoli cadillacov in so atrakcija slavne ceste. Kjer so po trasi stare Route 66 zgradili avtocesto, so vozili po njej, kar je dovoljeno, le desne strani se je treba držati. Na odstavnem pasu ležijo povožene živali in ostanki uničenih pnevmatik tovornjakov, ti so jim kar petnajstkrat predrli pnevmatike na mopedih. Kljub rezervnim zračnicam so jih morali sproti krpati.
 

Veličastni Veliki kanjon

»V Arizoni smo v opoldanski pripeki obiskali meteorski krater pri Winslowu, pred večerom pa prispeli v Williams, izhodiščno mesto za obisk Velikega kanjona. Celotno mesto je v stilu zlate dobe Route 66: v trgovinah je polno spominkov na to temo, iz lokalov se sliši glasba petdesetih, najdejo se mehanične delavnice in črpalke z avti iz tistega časa,« pravi Andrej.


»Naslednje jutro smo obiskali nacionalni park Veliki kanjon. Če ga ne vidiš v živo, si razsežnosti ne moreš predstavljati. Na robu prepada nad kanjonom smo se slikali na jeklenih konjičkih. V Kaliforniji smo se pri temperaturi 45 °C peljali čez puščavo Mojave in se spustili v Riverside. Dva dni smo počivali pri rojaku Branetu Mehu in njegovi družini v njegovi vili. Čakal nas je le še sklepni del poti do obale in naprej proti San Franciscu.«

Zgodaj zjutraj so se skozi predmestja odpeljali v Los Angeles. V Hollywoodu so postali na griču z napisom in se peljali ob pločniku slavnih. Skozi Beverly Hills so prispeli na konec Route 66. »Po obalni cesti ob Pacifiku smo šli proti San Franciscu. Naslednji dan smo v Santa Barbari končali vožnjo. V San Franciscu smo si ogledali še slavni most Golden gate, od koder se je videl tudi Alcatraz. Mopede in opremo smo oddali za prevoz v Slovenijo.«


Po slabem mesecu potovanja po ZDA in po postanku v Torontu so se vrnili domov. Mopedi so zdržali brez večjih okvar, prevozili so 6300 km, porabili skupaj 600 litrov goriva, na zadnji plati pa imeli za spoznanje debelejšo kožo.