Vremenski pojavi: Kakšna je razlika med nevihto in ploho? Zakaj grmi in bliska?
O vremenu zadnje čase razpredamo na dolgo in široko. Zdi se, da ne mine dan, ko ne bi vsaj enkrat omenili burnega in neobičajnega dogajanja na nebu. Nevihte, neurja, toča, strele in grmenja so v zadnjih tednih postali del našega vsakdana.
Pa veste, kaj točno pomenijo posamezni vremenski pojavi?
Za vas smo poiskali pojasnila in klasifikacije vremenskih pojavov, da jih boste bolje razumeli. Pomagali smo si s pojasnili, ki smo jih našli na spletni strani neurje.si in na spletni strani agencije za okolje.
Poznate padavine?
Dež – so kapljice vode, ki padajo iz oblakov, njihov premer je večji od 0,5 milimetrov.
Babje pšeno – gre za napol prosojna zrna, ki so po premeru velika od 2-5 milimetrov, po zgradbi spominjajo na sneg, so pa okrogle ali stožčaste oblike.
Sodra – gre za prosojna ledena zrna, ki so praviloma kroglaste oblike s premerom 2-5 milimetrov. Zanjo je značilno, da se ob pristanku na površino odbije in razbije. Enačijo jo tudi z ledenim dežjem.
Toča – te ledene kroglice so lahko prosojne ali neprosojne. Njihov premer je nad petimi milimetri in v nekaterih primerih lahko preseže velikost kokošjega jajca.
Razlika med ploho in nevihto
Ploha je kratkotrajen pojav, ki se vsuje iz konvektivnega oblaka. Zanjo je značilno, da je pred in po njej vreme večinoma brez padavin.
Če pade le nekaj kapelj, govorimo o manjših plohah, če gre za močnejši dež, pa govorimo o močnih plohah.
Poznamo tudi snežne plohe, plohe sodre, toče in zrnatega snega. Zanjo je značilen še nenaden začetek in konec, hitra sprememba jakosti in hitra menjava gostih, temnih oblakov z jasnimi in svetlejšimi.
Ko govorimo o nevihti, govorimo o pojavu električne praznitve v atmosferi, pri kateri vidimo blisk in slišimo grom.
Na spletni strani neurje.si pišejo, da običajno nevihto spremlja naliv z močnim dežjem, snegom, točo, sodro babjim pšenom… ki se vsuje in konvektivnega oblaka. Omejene so na nekaj ur.
Bliskanje – gre za svetlobni pojav, ki spremlja nevihto. Do njega pride zaradi preskoka električnega naboja med oblaki ali med oblaki in tlemi. Je nevarno za ljudi in naprave, saj se pri tem sprosti velika količina energije. Spremlja ga grmenje, ponoči pa lahko vidimo tudi bliskanje zelo oddaljenih neviht.
Veste, kaj je grom? To je hrup, ki spremlja strelo. Nastane ob preskoku naboja, ko se zrak močno segreje in eksplozivno razširi, kar povzroči močan pok. Z oddaljenostjo postaja pok vse bolj zamolkel. Grmenje lahko slišimo, tudi, če ne vidimo bliska. Če boste čas v sekundah, ki poteče od bliska do groma, delili s 3, lahko dobite približno oddaljenost bliska v kilometrih.
Tromba je vrtinec manjših razsežnosti, ki se ob nevihtnem vremenu spusti nad vodo, v večini primerov nad toplo morje. Ima obliko rilca in se zelo hitro vrti okrog navpične osi.
Tornado je izraz za lijakasti vrtinec, ki se spusti iz baze nevihtnega oblaka kumulonimbusa, ko je ozračje vertikalno labilno.
Zanj so značilne velike hitrosti vetra, veliko horizontalno striženje vetra in velike razlike v pritisku med središčem in okolico tornada. Ohranijo se nekaj minut, lahko se vrtijo tudi nekaj ur. Prepotujejo lahko več kilometrov, tudi 100 in več.
