Kakšna novica! Kris dosegel še en mejnik (VIDEO)

LOS ANGELES – Enaindvajset dni po četrtku, 21. novembra, ko je mali Koprčan Kris Zudich malo pred deveto zvečer po našem času prejel najdražji odmerek zdravila na svetu, se stvari zares hitro obračajo na bolje. Družina Zudich Jerak je zaradi njegovega napredka presrečna. »V medicini obstajajo čudeži,« je dejala njegova babica, 59-letna Irena Jerak, iz koprskega naselja Hrvatini. »Ponoči se zbudi suh, kar se pred prejemom zdravila ni zgodilo, lažje diha, kar se pozna še posebno zjutraj, ne zbuja se več utrujen.« Povedala nam je, da samostojno sedi brez opornice, a ne predolgo, taka so pač zdravnikova navodila. Prvič je tudi sedel brez opore in to več kot 4 minute.

»Rokico, ki je bila pred prejemom zolgensme ukrivljena navznoter, ima zdaj že lepo iztegnjeno, oprijem pa je že takšen, kot je pri vseh drugih zdravih otrocih. Z obema rokama se čudovito igra, prime žlico in jé sam ali pa se vsaj zelo potrudi, da opravi hranjenje,« pove njegova nona, ki je ob vsakodnevnem spremljanju Krisovega napredka prav tako začela verjeti v čudeže.

Krvna slika se je že izboljšala

Srečo zaradi velikega napredka občutijo prav vsi člani družine Zudich Jerak, predvsem pa starši, 31-letna Ana Jerak in 26-letni Matteo Zudich. »Krisa najbolj privlači obračanje, na tak način naredi tri ali štiri metre, kar je zanj seveda povsem novo in izjemno zanimivo, raziskuje, ni več na mestu, kot je bil še nedavno,« pripoveduje nona.


Ob zavedanju, kako nemočen je bil Kris, ko smo ga obiskovali, in kako je napredoval v samo treh tednih, smo bili ob gledanju videoposnetka, v katerem sedi brez opore in se igra s svojim kamiončkom (starši so videozapis objavili na družbenem omrežju), navdušeni. Na napredek 22-mesečnega borca je težko gledati nečustveno, slehernemu, ki ga je poznal od prej, se ob videnem oko kaj lahko zarosi. Veliko zadovoljstvo je pokazal tudi njegov zdravnik, pravi Anina mati, vnučkova krvna slika se je občutno izboljšala. Nov pregled ima danes po našem času. Vzeli mu bodo kri, potem bodo čakali izvide.

»Kris se še vedno veliko smeje,« pripoveduje nona, »srečen otrok je, vedno je bil, hčerka, ki je bila izjemno odgovorna oseba že prej, je ob rojstvu Krisa dobila še dodatno moč. Staršem je bilo najtežje pri srcu, trpela sta, a tega nista pokazala, saj sta za sina želela samo zdravo in srečno okolje.«

Izvedeli smo, da še ne morejo biti veliko zunaj, taka so navodila zdravnikov, kadar lahko, pa gredo v park. Mamica ali očka gresta zjutraj v trgovino in prineseta, kar potrebujejo, potem so vsi skupaj v začasnem domu.

Pa še ena dobra novica prihaja iz Amerike: Kris se ljudi ne boji kot nekoč. Ko so se mu še pred nekaj meseci približali neznani obrazi, je postal nezaupljiv, prej je bil namreč obkrožen z zdravniki, ki so od njega vselej nekaj hoteli, zahtevali. Zdaj se je spremenil, novih obrazov se ne boji. »Kot da bi vedel, da ga čaka nekaj zares lepega,« pravi nona in dodaja, da »tudi odrašča, stvari razume bolje, z njegovo glavico pa je vse popolnoma v redu«.

Osemindvajsetega januarja bo malček, ki je združil Slovenijo, dopolnil dve leti. Nona je pogovor sklenila z mislijo, ki daje upanje za vse tiste, ki ga potrebujejo: »Zavedam se, kaj dobrega se nam je zgodilo, a še danes ne morem verjeti, da je na svetu toliko dobrih ljudi.«