Kakšna pomlad nas čaka? Prognostik Blaž Šter: »April lahko prinese zimske razmere«
Koledarska pomlad se je letos začela 20. marca, s spomladanskim enakonočjem, meteorološka pa zajema marec, april in maj. Meteorologi jo določajo na podlagi povprečnih temperatur in podnebnih značilnosti.
Cvetijo že februarja
Podnebne spremembe povzročajo milejše zime in zgodnejši začetek pomladi. V Sloveniji se tako vse pogosteje dogaja, da drevesa začnejo cveteti že februarja, temperature pa se dvignejo nad dolgoletno povprečje.
»Sonce in pogost veter sušita ozračje in tla, zato marcu pravimo tudi sušec.«
»Skladno s spremembami v zadnjih letih tudi letošnja pomlad prehiteva. Vsaj kar se tiče vegetacije razvoj prehiteva za od 10 do 14 dni,« je za Slovenske novice povedal prognostik Agencije RS za okolje, Blaž Šter.
Zime so vedno manj snežene
Letos smo imeli zelo namočen marec, kar se je nazadnje zgodilo leta 2013, pravi Šter. »Večje ohladitve so vsaj do konca meseca manj verjetne. Temperatura bo nad dolgoletnim povprečjem,« je napovedal.
»Sonce in pogost veter sušita ozračje in tla, zato marcu pravimo tudi sušec. V sredogorju je to čas, ko je snežna odeja najdebelejša. Po nižinah pa se sneg obdrži le v najbolj sneženih zimah, ki pa so zadnja desetletja vse bolj redke,« pojasnjuje Šter.
Pravi pa, da april lahko prinese še izrazite ohladitve in »zimske razmere«. »Lep primer je lanski april. V prvi polovici meseca smo kar v dveh koncih tedna ponekod izmerili tudi več kot 30 °C, potem pa je v drugi polovici meseca tudi po nižinah snežilo,« pojasnjuje prognostik.
Tudi letošnja pomlad je nadpovprečno topla. »Kakšnega ekstremno toplega vremena ne bo, bodo pa temperature najmanj stopinjo do tri nad dolgoletnim povprečjem,« pravi Šter.
»Toplo in deževno vreme bo vsekakor pospešilo razvoj vegetacije, kar v primeru kasnejših prodorov hladnega zraka ni najbolje. Lahko pa april mine brez izrazitejših prodov hladnega zraka, kar pa je zadnja leta prej redkost kot pravilo,« je še povedal.
