Kakšni bi bili rezultati, če bi bile volitve danes?

Če bi bile volitve jutri, bi bil po anketi Dela vrstni red šestih strank enak, kot je bil 24. aprila, kaže zadnja junijska anketa, ki jo je za časnik Delo opravila Mediana. V zadnjem mesecu je sicer največ pridobila stranka Gibanje Svoboda, ki uživa 31-odstotno podporo, nekaj manj pa je podpora zrasla največji opozicijski stranki SDS.

Gibanju Svoboda, ki bi ga maja podprlo 26,4 odstotka vprašanih, je tako podpora v tem mesecu zrasla za 4,6 odstotne točke. SDS pa ima v primerjavi z majem za 3,4 odstotne točke višjo podporo, in sicer bi jo podprlo 21,4 odstotka anketiranih.

NSi se je podpora zvišala za eno odstotno točko na 7,1 odstotka, s tem pa je stranka ohranila tretje mesto. SD pa se je podpora zvišala za 1,4 odstotne točke na 5,8 odstotka. Izid za Levico je s 4,2 odstotka podpore povsem enak, kot je bil maja.

LMŠ ne bodo več merili podpore

Članstvo LMŠ je pred dnevi potrdilo združitev z Gibanjem Svoboda, zato ne bo več v naboru strank, ki jim merijo podporo. Po tokratni anketi se je stranka sicer uvrstila na šesto mesto z 2,3 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke več kot maja. Na sedmo mesto se je uvrstila stranka Resni.ca z dvoodstotno podporo. Druga stranka, ki je najverjetneje tudi zadnjič na barometru, pa je SAB, saj se bo predvidoma združila z Gibanjem Svoboda. Junijska anketa ji je namerila 1,9-odstotno podporo.

Sledijo Naša dežela z 1,7 odstotka glasov, kar je za odstotno točko več kot mesec prej, Povežimo Slovenijo z 1,6 odstotka, kar je 1,3 odstotne točke manj, in Piratska stranka z 1,6 odstotka, kar je 1,2 odstotne točke več kot maja. Manj kot odstotek glasov bi dobile Vesna (0,8), Naša prihodnost (0,8) in SNS (0,6).

Neodločenih manj

Pred enim mesecem je 12,5 odstotka vprašanih odgovorilo, da ne vedo, koga bi volili, zdaj pa je takih sedem odstotkov. Da bi volili koga drugega, jih je maja dejalo 1,9 odstotka, zdaj pa 0,4 odstotka. Da ne bi volili nikogar, je maja odgovorilo 6,5 odstotka vprašanjih, v junijski anketi pa 4,4 odstotka.

Delo nove vlade, ki je prisegla 3. junija, je kot negativno ali zelo negativno ocenilo 37,3 odstotka sodelujočih, medtem ko je v zadnjem merjenju odhajajoče vlade maja njeno delo kot negativno ali zelo negativno ocenilo 47,4 odstotka sodelujočih. Pozitivno ali zelo pozitivno pa je delo nove vlade ocenilo 28 odstotka vprašanih. Srednja ocena nove vlade trenutno znaša 2,78 točke.

Na vrhu lestvice Golob

Z novim sklicem vlade in državnega zbora je lestvica priljubljenosti politikov spremenila podobo. Kot kažejo rezultati ankete, na vrhu lestvice priljubljenosti že drugi mesec zapored ostaja predsednik vlade Robert Golob. Sledi mu minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, na tretjem mestu pa je predsednik republike Borut Pahor. Na četrto mesto se je uvrstila notranja ministrica Tatjana Bobnar pred predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Ocena je od prejšnjega merjenja najbolj padla državni sekretarki na infrastrukturnem ministrstvu Alenki Bratušek, najbolj pa zrasla gospodarskemu ministru Matjažu Hanu.

Anketo je za Delo izvedla Mediana med 6. in 9. junijem, sodelovalo pa je 714 ljudi.