Kakšni bodo izidi referendumov? Pričakujejo, da bodo rezultati različni
Profesor FDV Mitja Hafner Fink pričakuje, da bodo volivci na prihajajočih nedeljskih referendumih glasovali za vsakega različno. Mnenja pri referendumih namreč ne oblikujemo le glede na politično pripadnost, ampak glede na vsebino. Veliko ljudi pa o teh vprašanjih enostavno nima mnenja, zato je udeležba tradicionalno nizka, pojasnjuje.
V supervolilnem letu se bomo na volišče odpravili petkrat. Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, ki deluje v okviru FDV Univerze v Ljubljani sicer rezultatov volitev ne napoveduje. A Hafner Fink pričakuje nizko volilno udeležbo na referendumih. Zgodovinsko gledano so referendumi bistveno slabše obiskani kot volitve, predvsem zaradi tem, ki so bile predmet referendumov. Ljudje o njih pač niso imeli mnenja, ocenjuje. »Mnenje je tudi to, da ga nimaš.« Pri izražanju mnenj lahko pride v ospredje tudi odnos do politike, do opozicije in pozicije. Sam sicer ne verjame, da ljudje tudi na referendumih volijo le glede na stališče njihove politične opcije. Verjame pa, da ljudje v nedeljo ne bodo glasovali na vseh treh referendumih enako. Morda je nekdo za zakon o RTV Slovenija in proti zakonu o vladi ali dolgotrajni oskrbi. V kampanji se namreč izpostavljajo tudi vsebinski razlogi.
Slovenci utrujeni od volitev
Nizka volilna udeležba, kot so jo zabeležili na nedavnih lokalnih volitvah, je sicer značilna za Slovence in tudi za vse mlajše demokracije, navaja. Po profesorjevih besedah izhaja iz razočaranja nad politiko, saj smo imeli ob menjavi družbenih sistemov velika pričakovanja. Razlog je tudi ta, da smo iz časa socializma navajeni, da je udeležba na volitvah zgolj nek ritual, nima pa prave moči za spremembe. Med razloge uvršča tudi to, da se državnozborske volitve smatrajo kot prvorazredne na nacionalni ravni. Na druge volitve se ljudje namreč drugače odzivajo. »Utrujenost od volitev« pa je po njegovem mnenju je le en majhen del razloga za nizko udeležbo.
V raziskavi Slovensko javno mnenje, ki jo center od leta 1968 izvaja vsakoletno, se krivulji levo in desno opredeljenih državljanov približujeta. Vseskozi je sicer malo višji delež ljudi, ki se opredeljujejo za leve, krivulji pa se približujeta, ker se krepi sredina, pojasnjuje. »Desno in levo« je tradicionalna delitev v politiki, ki pa čedalje manj opisuje dejansko situacijo. Priča smo namreč tako desnemu kot levemu populizmu in delitev, iz katerih se poskušajo ljudje izvleči. Na to se odziva tudi politika. A je lezenje politike proti sredini dvorezen meč, opozarja. Neodvisnost namreč lahko pomeni tudi to, da nimaš mnenja oz. jasnega političnega profila. »V politiki moraš biti ideološki, moraš imeti vizijo, kako vidiš družbo in stranke naj bi jo imele. Če je nimajo, imajo težave,« pravi.
Politika se na javnomnenjske raziskave naslanja predvsem v predvolilnem času, zato ga čudijo nekatere pobude, da bi se jih pred volitvami prepovedalo. Javno mnenje resda obstaja šele takrat, ko ga izmerijo, poudarja. To je ena od informacij, ki jo imajo ljudje in se lahko po njej ravnajo. Kakšen vpliv imajo ankete, je odvisno predvsem od psihološkega profila vsakega volivca. Informacijo pa imajo tudi politiki, da se znajo obnašati na predvolilnih soočenjih, opozarja Hafner Fink.
Največ ljudi se je izreklo, da jih le malo zanima politika. Tudi to je težava odmevov postsocialističnih držav in avtoritarnih sistemov, meni. Precej malo ljudi je v času med enimi in drugimi volitvami politično aktivnih. Tudi članstvo v strankah pri nas ne presega pet odstotkov, čeprav se je v času pandemije ta odstotek nekoliko dvignil. V nekaterih družbah je ta odstotek med 15 in 20. »Ljudje sicer spremljajo politiko, a so bolj gledalci, kot pa gladiatorji,« je dejal.
Celotni pogovor s Hafnerjem Finkom tudi o drugih družbenih vprašanjih bo objavljen spletni strani STAznanost, v prihodnjem tednu pa bo tudi eden od gostov v spletnem pogovoru STA z naslovom Javno mnenje v supervolilnem letu.
