Kakšni bodo letos ledeni možje? To pravi vremenska napoved
Od 12. do 14. maja godujejo ledeni možje, ki jim je tradicija pripisala krivdo za mrzlo in mokro vreme, ki se v tem času še lahko pojavi zaradi prodora polarne zračne mase. Po izročilu je sv. Pankracij, ki goduje 12. maja, zavetnik mladih rastlin in cvetja. Sv. Servacij goduje 13. maja in je zavetnik proti pozebi. Legenda pravi, da je bila ob njegovi smrti vsa pokrajina zasnežena, le njegov grob je ostal nepokrit s snegom. Zato se ljudje nanj še vedno obračajo s priprošnjami, naj jih vendarle obvaruje pred zmrzaljo.
Ledeni možje so del starega vremenskega izročila, ki so ga ljudje dolga stoletja jemali zelo resno. V vinogradih so celo kurili ognje, le zato, da bi pridelek zaščitili pred pozebo. Ledenim možem pa sledi 15. maja še Zofka, ki je simbol za moker in deževen dan. Po ledenih možeh in Zofki naj bi slednjič sledilo lepo in toplo poletje.
Danes vemo, da ljudskih izročil ne smemo jemati preveč dobesedno. Za čas ledenih mož vremenska napoved kaže za zdaj na nekaj več spremenljive oblačnosti in možnost krajevnih ploh. Jutranja temperatura zraka bo vse dni okoli 10 °C, najvišja dnevna pa bo okoli 20 °C. Po klimatološki statistiki je sicer v maju lahko že zelo toplo.
Ukrepi po pozebi
Po nedavni pozebi sredi aprila se zdaj kažejo prave posledice, zato se vinogradniki že odločajo za ustrezne tehnološke ukrepe. V močno pozeblih vinogradih je zelo pomembno, da trta ponovno razvije zadostno listno maso ter nov rodni les za naslednje leto. Glede na stopnjo poškodb je pričakovati izraščanje iz vseh preživelih očes: speča očesa, stranska očesa in tudi razrast zalistnikov. Ko trta po temperaturnem stresu začne rasti, je pomembno, da mladike čim hitreje pritrdimo, da krhkih stebelc ne polomi veter. V vsakem primeru pa je po zgodnji pozebi (kot tudi po zgodnji toči) pričakovati gosto razrast.
Po nedavni pozebi se zdaj kažejo prave posledice, zato se vinogradniki že odločajo za ustrezne tehnološke ukrepe.
Tudi pletev v pozeblem vinogradu je treba izvesti previdno, saj odstranjevanje pozeblih mladik kaj lahko poškoduje tudi speča očesa oziroma sobrste, ki so v takšnih primerih ključni. Pletev izvajamo tako, da puščamo mladike s kabrnki, saj si s tem zagotavljamo pridelek. Odmrle mladike in odmrli deli trte se praviloma posušijo in odpadejo sami. Eden od ukrepov je tudi foliarno gnojenje s pripravki, ki krepijo rastline. V vinogradih, kjer so poškodbe hude, je treba s tretiranjem počakati, da se listna masa vsaj deloma obnovi. V vinogradih, kjer so listi samo posmojeni in so mladike še vitalne, pa pred ukrepanjem počakamo še na višje temperature.
Klopovo življenje
S toplo pomladjo se je začela letos že zelo zgodaj prebujati narava, z njo pa tudi zgodnji pojav velikega števila klopov. Za število klopov sta pomembna predvsem dva dejavnika, njihovi naravni gostitelji – mali glodavci in divjad – ter vreme.
Klopi so v zimskih mesecih med listjem, v podrasti, skorji debel, aktivni pa postanejo, ko se temperatura zraka dvigne nad 4 °C. Največ jih je do nadmorske višine 600 metrov, v višjih legah jih je manj. Do danes jih je znanih več kot 800 vrst, 16 vrst jih živi v Sloveniji. Pri nas so najbolj razširjeni gozdni klopi.
Klop nas čaka na izpostavljenem mestu.
Nekateri gostitelja aktivno zasledujejo po tleh.
Poiščejo mesto, kjer so žile, in se prisesajo.
Večina čaka gostitelja na izpostavljenem mestu. Ko pride mimo, ga zaznajo z receptorji ter se ga oprimejo, nekateri pa gostitelja tudi aktivno zasledujejo po tleh. Na njem poiščejo mesto, kjer so žile, in se prisesajo.
V Sloveniji imamo dva vrhunca aktivnosti klopov: spomladanskega, ki traja od aprila do sredine junija, in jesenskega, od septembra do oktobra.
Klopa lahko dobimo, če oplazimo grmovje ali travo, v kateri se skriva. Ko pride na človeka, najprej poišče primerno mesto, kjer se pritrdi na kožo. To naredi tako, da rilec potisne globoko v kožo. Ljudje vboda ne čutimo, saj ima slina klopa anestetični učinek. Pogosto ga niti ne opazimo. Zato je priporočljivo, da se po vsakem zadrževanju v naravi temeljito pregledamo. Drugi ukrepi pa so, da nosimo gladka oblačila z dolgimi rokavi in zaprte čevlje, pred odhodom v naravo nanesemo sredstva, namenjena odganjanju mrčesa, in se proti nekaterim boleznim, ki jih povzroča klop, tudi cepimo.
