Kakšni so letos zneski regresov? Zaposleni v teh podjetjih si manejo roke
Podjetja se že nekaj let soočajo s pomanjkanjem kadra, zato so se mnoga odločila, da bodo poskusila pritegniti nove zaposlene z različnimi ugodnostmi. Ena od teh je višji in prej izplačan regres, ki ga izplačajo že mesece pred določenim rokom.
Nekateri delodajalci so kljub roku za izplačilo, ki se izteče julija, svojim zaposlenim nakazali regres, ki je sicer zakonsko obvezen, že februarja in marca. Najvišja vsota, ki še ni obdavčena, znaša od 2300 do 2400 evrov bruto, odvisno od meseca nakazila, navaja Delo.
Za izplačilo regresa ni treba plačati davkov in prispevkov, če ima delodajalec težave z likvidnostjo in mu kolektivna pogodba to omogoča, pa ga lahko izplača najkasneje do 1. novembra.
V Telekomu Slovenije in Zavarovalnici Sava so zaposleni letos dodatek za dopust prejeli že februarja, prvi je znašal 2427 evrov, drugi 2200 evrov bruto. Javni uslužbenci so bili prav tako deležni zgodnjega izplačila, saj jih je že marca na računu pričakalo 1254 evrov več.
Splača se biti poštar
Isti mesec so Petrolovi zaposleni prejeli dodatek za oddih v višini 1850 evrov, v Kapitalski družbi 2300 evrov in v NLB 2348 evrov. Ta mesec bodo regres izplačali v Pošti Slovenje, Steklarni Hrastnik, Krki, Goodyear Slovenija, v Darsu in Novi KBM. Zneski se gibljejo med 2000 in 2462 evri bruto.
Žito in Hofer bosta zaposlenim za dopust namenila 1700 in 1800 evrov, Spar in Lidl pa 2000 evrov. Najpozneje junija naj bi 2200 evrov regresa prejeli tudi v LTH Castingsu.
Nekatera podjetja zneska ne razkrivajo ali odločitve o vsoti še niso sprejela.
»Tudi mi zaznavamo trend, da se regresi izplačujejo prej in da so višji. Podjetja to celo oglašujejo, ker se hočejo prikazati kot dobri delodajalci,« je za Delo povedal Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Zorko meni, da naj bi delodajalci poskušali z višjimi in zgodnjimi regresi privabiti več novih zaposlenih. Opozarja tudi, da ta dodatek ne sme postati nadomestilo za višje plače.
Manj kršitev
Delo poroča, da inšpektorat za delo že več let opravlja poostren nadzor glede izplačila tako samostojno kot na podlagi prejetih prijav. »Nepravilnosti v zvezi z izplačilom plač smo ugotavljali v inšpekcijskih pregledih, ki so bili uvedeni v zvezi s prejetimi prijavami oziroma pobudami, kot tudi v inšpekcijskih pregledih, ki smo jih opravili v poostrenem nadzoru v zvezi z izplačilom regresa, ki se že nekaj zadnjih let opravlja tudi na podlagi izmenjave podatkov s finančno upravo. Pozornost je bila namenjena večjim in manjšim delodajalcem,« so pojasnili na inšpektoratu.
Lansko leto so med vsemi kršitvami v zvezi s plačilom za delo v zasebnem sektorju najbolj izstopale prav kršitve v zvezi z regresom za letni dopust. Inšpektorji so teh kršitev ugotovili 1432, okoli 450 manj kot leto prej.
Najpogostejše kršitve so bile zamude pri izplačilih, nekateri so regres nakazali v več delih ali različnih zneskih, zaposleni, ki so med letom zapustili podjetje, pa dodatka niso prejeli. Inšpektorat je zaznal tudi primere zlorab, ko so podjetja zaposlenim regres sicer izplačala, a od njih zahtevala, da znesek dvignejo in ga v gotovini vrnejo delodajalcu.
Poostren nadzor nad izplačilom regresa inšpektorat napoveduje tudi v prihodnje.
