Bratuškova z več petardami nad SDS, njihovo delovanje označila za hinavsko

Spremljali smo tretje predvolilno soočenje na Pop TV. Tema današnjega je bila zdravstvo. Že na začetku so se osredotočili na izbiro zdravstvenega ministra in predvsem na to, iz kvote katere stranke bi moral biti zdravstveni minister, ki se je že večkrat v preteklosti pošteno opekel. Robert Golob stoji za svojim predlaganim kandidatom Danijelom Bešičem Loredanom. Alenka Bratušek (SAB), meni, da je področje zdravstva tako pomembno, da mora biti zdravstveni minister iz vrst zmagovalne stranke na volitvah. Jelka Godec (SDS) je mnenja, da je treba ministra izbirati po volitvah in da je slab minister tisti, ki se že pred volitvami okliče za ministra. Janez Cigler Kralj (NSi) meni, da mora biti zdravstveni minister človek, ki bo znal motivirati vse nivoje ljudi v zdravstvu in ZZZS in se usmeriti v to, da bo zdravstvo kvalitetno in hitro. Tina Bregant (Povežimo Slovenijo) je prepričana, da mora biti zdravstveni minister človek, ki ima podporo premierja in celotne vlade, ker je naše zdravstvo tako zabredlo, da ga bo težko rešiti brez podpore vseh. To, da bi bila ona že dogovorjena z Janezom Janšo, da bo v primeru zmage SDS ona ministrica, je zanikala. 

O korupciji

Golob: »Bešič Loredan je eden redkih, ki lahko ta sistem izboljša. Vse naše kandidate smo preverili, ali so kršili načela osebne integritete, in jih niso. Imamo ničelno toleranco do korupcije. Naš kandidat za zdravstvenega ministra je eden največjih borcev proti korupciji. Korupcija ne sme biti izgovor za divjo privatizacijo zdravstva, kot jo zagovarja NSi.«

Bratuškova za boj proti korupciji predlaga ustanovitev javne agencije, ki bi naročala material in opremo za vse. Meni, da je hinavsko, da stranka SDS govori o preganjanju korupcije, njen predsednik pa se na zasebni jahti druži z dobavitelji zdravstvene opreme. Kordiš (Levica) meni, da se je treba s korupcijo soočiti neposredno, ne pa tako, kot se je želelo s predlaganim zakonom pod to vlado. Dejan Židan (SD) pravi, da je treba sistemski korupciji v zdravstvu narediti konec. Da se premier ne sme dobivati z dobavitelji opreme. Cigler Kralj pa je prepričan, da zdaj z zdravstvom ni nihče zadovoljen. 

Godčeva je neposredno izzvala Goloba in ga obtožila, da je zahteval 15-odstotno provizijo pri poslu Istrabenza v BiH in da SDS ne želi, da se ta praksa nadaljuje v slovenskem zdravstvu. Golob ji je vrnil: »Samo domišljija Jelke Godec je kriva, da se na posnetku govori o provizijah. Če je treba uporabljati podatke tujih obveščevalnih služb za zagovarjanje njih samih, kot to počne SDS, je ta stranka padla zelo nizko. Sedanja vlada se pred korupcijo brani s tem, da minira nasprotnika s podatki tujih obveščevalnih služb. Tako daleč smo prišli.«

Kordiš: »Mi lobističnih lovk v zdravstvu ne moremo več kontrolirati. Moramo ustanoviti javno agencijo za nabavo vse opreme.« Z ustanovitvijo take agencije se strinjata tudi Möderndorfer iz LMŠ in Bratuškova. Bregantova pa je prepričana, da agencija ni rešitev, ampak je to digitalizacija naročanja, ki bi prinesla transparentnost. »Vlada SDS ima v vsakem mandatu eno tako afero, kot je ta z naročanjem opreme med epidemijo,« je opozorila Bratuškova. Möderndorfer pa je Godčevi zabrusil: »Medtem ko ste vi leta 2013 preiskovali afero žilne opornice, se je vaš šef Janša na zasebni jahti družil z dobavitelji zdravstvene opreme.«

O čakalnih dobah 

»Čakanje nad dopustno dobo je zelo stresno in nedopustno. Imamo veliko težavo z evidencami v zdravstvu, NSi meni, da je rešitev v digitalizaciji zdravstva in povezovanju sistema,« je povedal Cigler Kralj.

Godčeva je o razpisu za skrajševanje čakalnih dob povedala, da se je izkazalo, da so težave večplastne. Rešitev je zanje digitalizacija.

»V Levici smo opozarjali na to, da nimamo točnih podatkov o tem, kakšne so čakalne vrste, pa so nas ignorirali,« je povedal Kordiš. 

Bregantova opozarja, da se po zgledu onkologije, ki ima učinkovit sistem, uredi celotni sistem in informatizira.

Židan pa meni: »Jasno moramo povedati, da je treba delo opraviti v eni bolnišnici, ne pa še popoldne delati v zasebnih praksah.«

»Rešitev ni v prepovedi dvoživk, ampak v uveljavljanju reda v zdravstvu, tudi pri teh dvoživkah ,« je prepričan Cigler Kralj. Möderndorfer je pripomnil: »Mi dopuščamo, da je zdravstveni sistem postal gospodarska dejavnost. To je izrojeno.«

Bratuškova: »Če bo digitalizacija rešila problem čakalnih vrst, smo na konju. Ampak to seveda ne drži. Rešitev je v organizaciji. En zdravnik dela na primer trikrat več kot drugi v javnem zdravstvu, treba je postaviti normative. Potem pride na vrsto še dodaten denar.«

Golob meni, da je nedopustno, da so bolnišnice ob dveh popoldne prazne, oprema pa sameva. Dodaten denar v zdravstvu je potreben, da se lahko plača dodatno delo, če so zdravniki za to motivirani.

Židan je opozoril še na ortopede, ki so premalo delali, pa vseeno dobivali covidne dodatke. Predlaga, da presežek v plačah odplačajo z dodatnim popoldanskim delom.

Godčeva je krivdo za čakalne dobe zvalila na ZZZS, ki omejuje število posegov, zato je oprema v bolnišnicah popoldne neizkoriščena.

O pomanjkanju kadrov v zdravstvu

Kordiš je prepričan, da je 10 odstotkov osebja možno pridobiti s prepovedjo hkratnega dela v javnem in zasebnem zdravstvu. »Sistem je treba rešiti iz lovk zasebništva. 10 let nazaj se je že kazal problem pomanjkanja kadrov, ampak ni bilo politične volje za njegovo rešitev.« 

Bregantova meni, da je treba urediti delovne razmere, da se poveča transparentnost sistema, ZZZS pa bi moral biti zainteresiran za to, kaj in kako zdravniki delajo. Rešitev spet vidi v informatizaciji, največjo težavo pa pri družinskih zdravnikih, saj se 80 odstotkov vseh stvari reši na primarni ravni.

Möderndorfer: »Zdravniki nam ne uhajajo v tujino, zelo malo je teh. Uhajajo nam v zasebni sektor. Mi nismo za ukinitev dvoživk, ampak za omejitev njihovega dela. Potrebujemo nadzor, kaj zdravniki delajo, ker niso vsi enako obremenjeni.«

Židan je povedal, da se v stranki zavzemajo za dvig plač družinskim zdravnikom.

Golob bi najprej uredil razmere mladim zdravnikom do 10 let delovne dobe in jih ustrezno plačal. Največ težav vidi pri družinskih zdravnikih, mladih zdravnikih in medicinskih sestrah.

Kordiš je opozoril še na negovalni kader, ki ostaja neprepoznan in podplačan.