Kakšno vreme nas čaka ta vikend

Konec poletja je po vročem in suhem obdobju prinesel tudi večje količine dežja. V Ljubljani je od 25. avgusta do 1. septembra padlo več kot 100 litrov dežja na kvadratni meter. V nekaj dneh se je mesečna bera padavin skoraj podvojila glede na dolgoletno povprečje. Namočile so izsušena tla, žal pa so marsikje povzročile precej težav. Napolnile so se struge; vodnatost rek je srednja, Mura in Drava imata velik pretok.


Poslovil se je vroč avgust; zadnji poletni mesec je prinesel povprečno temperaturo zraka 22,8 °C, uvrstil se je med najtoplejše avguste, v Ljubljani sta bila toplejša le avgusta 2017 in 2012. Ob začetku septembra ima morje 24 °C, Blejsko jezero 22 °C in Bohinjsko jezero 18 °C.

Moker vstop v meteorološko jesen

S 1. septembrom je uradno nastopila meteorološka jesen. Prišla je intenzivno, marsikje so se razbesnele nevihte in hudourniške poplave so ogrožale prebivalce na območju Koroške, dela Pohorja ter v širšem območju občin Podvelka, Radlje ob Dravi in Ribnica na Pohorju. Nalivi so prevladovali tudi drugod po Sloveniji. Ob koncu meteorološkega poletja lahko zaključimo, da je bil izrazito tropsko zaznamovan prvi del poletja s skoraj vsakodnevnimi nevihtami. Po analizi meteorologov Arsa je večji del poletja prevladovala zelo neizrazita meteorološka dinamika, s šibkimi vetrovi z le nekaj slabše izraženimi prodori vremenskih front, z neobičajno dolgimi obdobji enakomernega zračnega tlaka brez izrazitih anticiklonov. Nad našimi kraji se je v spodnjih plasteh skoraj ves čas zadrževal dokaj vlažen in topel zrak in ob močnem soncu so vsak dan nastajale nevihte. Verjetno smo zaradi tega večkrat pogledali vremensko napoved. Treba je poudariti, da je napovedovanje neviht z meteorološkim modelom zelo občutljivo za najmanjše detajle, saj so nevihte v večini primerov izrazito lokalen pojav in vplivajo le na manjša območja.


Meteorološki model v ločljivosti štiri kilometre je sposoben napovedati razvoj neviht, vendar je treba v zakup vzeti kaotično naravo procesa – nevihte v modelu se običajno razvijejo malo prej ali malo pozneje ali pa na malo drugih mestih kot v realnosti. Precej bolj pomembno je, da modelu uspe pravilno simulirati tip nevihtnega dogajanja – za oceno potrebe po opozorilih je pomembno, ali bodo nevihte dlje trajajoče, supercelične z nakazanim vrtenjem, organizirane v linijske strukture in bodo prepotovale daljše razdalje ali pa bodo vztrajale dlje nad istim krajem.

Na vidiku dobra letina

Prvi obeti primorske trgatve kažejo na vrhunski letnik. Strokovnjaki opozarjajo, da je zelo pomembno, da pri kletarjenju ne zmanjšamo kakovosti, ki smo jo pridelali v vinogradu. Vroč avgust je povzročil enakomerno in hitro dozorevanje in trgatev se je v nekaterih vinogradih že začela v tednu med 20. in 24. avgustom. Zdravstveno stanje grozdja je odlično. Izjema so le vinogradi, ki so jih prizadeli toča in ožigi.


Odločitev za trgatev je povezana z več dejavniki in potrebuje sprotne meritve sladkorja, kislin in PH vrednosti. Po izmerjenih parametrih se usmerja čas trgatve. Nalaganje sladkorja je nov pristop spremljanja dozorevanja grozdja in določanja optimalnega roka trgatve za določen stil vina. Začne se z mehčanjem jagode, ko začnejo vanjo intenzivno dotekati sladkorji. Na dan se jih v grozdno jagodo naloži v povprečju 6–8 mg in doseže nivo, ko je hitrost nalaganja manj kot 3 mg sladkorja/jagodo/dan. Visoke sladkorne stopnje v merlotu in vzorčeni malvaziji kažejo, da bo trgatev zelo strnjena. Visoke temperature julija in avgusta so pripomogle k hitremu padanju jabolčne kisline.

Trgači so pripravljeni

Intenzivno se na trgatev pripravljajo tudi drugod po Sloveniji. Trend dozorevanja grozdja se je upočasnil v primerjavi s prejšnjimi tedni, in sicer kot posledica nekoliko nižjih dnevnih in nočnih temperatur, predvsem pa nekaj deževnih dni. Dež je vplival na zdravstveno stanje grozdja, pojavljajo se gnilobe kot posledica grozdnega sukača in kisle gnilobe kot posledica poškodb insektov. Dozorevanje je ponekod zato lahko zelo neizenačeno v istem vinogradu. Trgatev grozdja za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov ni dovoljena, preden grozdje ni tehnološko zrelo. Tehnološko zrelo je, če doseže najmanj 8,5 vol % naravnega alkohola oz. 65 ˚Oe ob trgatvi. Strokovne službe priporočajo selektivno trgatev, tj. ločevanje grozdja v različne kakovostne razrede.