Kam so šle vse prave zime?
Približuje se začetek meteorološke zime, meseci meteorološke zime so december, januar in februar. Podnebne spremembe so slovenske zime v zadnjih desetletjih močno spremenile. Čeprav je bilo nekaj vmesnih hladnejših obdobij, so postale milejše, s pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi dogodki in z manj snega.
Podatki jasno kažejo, da je zimska temperatura v Sloveniji v zadnjih 50 letih v stalnem porastu, s povprečno rastjo 0,4 °C na desetletje, kar je statistično že značilen trend. Ta rast pa pomeni, da so zime danes že več kot 2 °C toplejše, kot so bile pred približno 60 leti.
V zadnjih letih so se kar vrstila zaporedna leta z nadpovprečno toplo zimo, pretekla 2023/24 je bila na državni ravni že sedma toplejša zapored od normale. Daleč najtoplejša ostaja zima 2006/07, ko je znašal odklon kar + 3,1 °C, medtem ko je bila najhladnejša 1962/63 z odklonom – 5,5 °C. V zadnjih desetih letih je bila le zima 2016/17 hladnejša od dolgoletnega povprečja.
Zimski mraz za rastline deluje kot biološka ura, ki jim sporoči, kdaj je čas za prekinitev mirovanja.
Vse pogostejši ekstremi
Tudi snežne razmere se močno spreminjajo. Naravni sneg je v nižinah vse redkejši, snežna odeja pa se v gorah oblikuje pozneje in tudi prej skopni. Smučišča na nižjih nadmorskih višinah se vse bolj zanašajo na umetni sneg. Poleg milejših zim prinašajo podnebne spremembe tudi več ekstremnih vremenskih pojavov. Spomnimo se samo katastrofalnega žleda iz leta 2014, ki je povzročil ogromno škode v gozdovih in infrastrukturi.
V prihodnje lahko pričakujemo tudi pogostejše nenadne odjuge, močne nevihte in obilne padavine, ki povečujejo tveganje za poplave in zemeljske plazove. Spomin na lansko zimo kaže, da je bila snežna odeja v nižinskem svetu skromna. Snežilo je le v začetku decembra, vendar pa je skromna snežna odeja ob otoplitvi že kmalu skopnela. Tudi v sredogorju je bilo malo snega, v gorah pa je bila snežna odeja ob obilici padavin blizu normale ali pa jo je celo presegala. Na Kredarici je debelina snega 14. decembra dosegla 215 cm. Po nižinah so se snežne razmere spremenile ob sneženju 19. januarja, a snežna odeja ni bila obstojna, po nižinah Primorske pa je sploh ni bilo. Šele februar je notranjosti države prinesel nekaj več snežne odeje: najtanjša je bila na severovzhodu države. V Ljubljani, na primer, je bila največja debelina 25 centimetrov, tla pa je snežna odeja prekrivala 17 dni.
Skriti zaveznik narave
Ko pozimi opazujemo, da veje golijo in se rastline umirijo, se morda zdi, da narava preprosto počiva. A zima je za rastline veliko več kot le pavza – je ključni trenutek priprave na naslednjo vegetacijsko obdobje. Mraz igra namreč glavno vlogo v tem naravnem scenariju, saj brez njega številne rastline sploh ne bi znale nadaljevati svojega življenjskega cikla. Za mnoge vrste je zima obdobje mirovanja, ko se življenje v njih upočasni, metabolizmi zastanejo, in vse priprave na prihodnje leto se preselijo globoko v korenine in debla. Ta počitek pa ima tudi svojo lastnost – rastline potrebujejo določeno količino hladnih dni, da se naslednjo pomlad prebudijo ob ravno pravem času in začnejo rasti.
Koliko mraza potrebuje jablana?
Jablana kot številna druga sadna drevesa iz zmernega podnebja potrebuje določeno število hladnih ur, da lahko uspešno preide iz zimskega mirovanja in razvije cvetne brste. Hladne ure se štejejo kot število ur, ko so temperature v razponu od približno 0 do 7 °C. Jablane potrebujejo od 800 do 1200 hladnih ur, odvisno od sorte. Sorte, prilagojene hladnejšim podnebjem, kot so stare slovenske sorte (carjevič), imajo običajno večje zahteve po hladnih urah. Novejše sorte, ki jih gojijo v milejših podnebjih, pa imajo nižje, kar omogoča njihovo rast tudi na območjih z blagimi zimami. Hladne ure se začnejo nabirati že pozno jeseni, običajno od novembra naprej, ko temperature padejo pod 7 °C. Ta proces traja do februarja ali začetka marca, ko se temperature začnejo dvigovati in vstopi drevo v fazo prebujanja. Če jablana ne dobi potrebnega števila hladnih ur, pride lahko do težav: nepravilnega ali neenakomernega brstenja, zakasnjenega cvetenja ali odsotnost cvetov, manjših in nekvalitetnih plodov ter povečane ranljivosti za bolezni in škodljivce.
Zimski mraz za rastline deluje kot biološka ura, ki jim sporoči, kdaj je čas za prekinitev mirovanja. Ko temperature padejo, v rastlinah nastopijo spremembe, ki omogočijo razgradnjo hormonov, ki zavirajo brstenje in cvetenje. Po dovolj dolgem obdobju hladnega vremena rastline preklopijo na rastni način – začnejo proizvajati hormone, ki spodbudijo rast popkov in cvetov. Če mraza ni dovolj, je ta preklop nepopoln, kar pomeni pozno ali nepravilno cvetenje in slabši pridelek. Številne rastline, kot so sadna drevesa, potrebujejo tako imenovane hladne ure – to je določeno število dni, ko so temperature pod določeno mejo. Na primer, jablana ali češnja brez dovolj mraza preprosto ne bi cveteli tako, kot smo vajeni, kar bi pomenilo manj sadja naslednjo jesen. Podnebne spremembe povzročajo zato pravo zmedo v naravi. Rastline brez dovolj hladnih dni v bistvu pozabijo, kako se pripraviti na pomlad, ali pa jih zgodnje brstenje ujame nepripravljene za pozno zmrzal. Čeprav mraz v zimskih mesecih morda ne prinaša veselja ljubiteljem toplih dni, pa je nepogrešljiv za zdravje narave.
Ko se bomo naslednjič zavili v topel šal in čakali na pomlad, se spomnimo, da prav ta hladni čas naravi omogoča, da zaživi v vsej svoji lepoti. Mraz ni sovražnik – je skrivni zaveznik narave.
1962/63 leta je bila najhladnejša zima doslej (– 5,5 °C). 2006/07 je bila daleč najtoplejša zima doslej (+ 3,1 °C) 2023/24 - lanska je bila že sedma toplejša zima zapored od normale.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
