Kamenjal race in ostal brez hiše (VIDEO)
Na straneh našega in vašega najljubšega časopisa ste v zadnjih letih lahko spremljali precej zgodb o lepo urejenem naselju počitniških hišk Slovenia Eco Resort (SER) pod vznožjem Kamniških Alp – a večinoma se niso dotikale turizma, ampak težav z inšpekcijami ter sosedi, še posebno najbližjim Robinom Majnikom, sicer nekdanjim uslužbencem ministrstva za pravosodje. Oni dan pa je Matjaž Zorman, srce in duša (ter denarnica) Eco Resorta, na facebooku objavil pomenljiv dvominutni video pred Bernotovo vilo (v kateri je Majnik oddajal sobe) tik kraj Zormanovega resorta, in v njem naznanil: »Poglejte, kakšno vilo sem kupil za vrednost enega majhnega stanovanja. To je zaradi zadolženosti. Lastnik se je praskal povsod tam, kjer ga ne srbi, vtikal nos v tuje stvari, prijavljal, tožaril – in vse izgubil.«
Kamenjane race in ovca
Že med gradnjo kampa 2015. je bil prvi nasprotnik resorta sosed Majnik, ki jim je takrat tudi kot pobudnik Civilne iniciative za Godič očital črnograditeljstvo in nespoštovanje zakonodaje. Poudarjal je, da ima Zorman domnevne botre, ki podpirajo »projekte brez ustreznih gradbenih dovoljenj«, je pisal Robin Majnik. Za botra črne gradnje je razglasil kar takratnega kamniškega župana Marjana Šarca (slednjega je prijavil celo na protikorupcijsko komisijo). Zorman je soseda tožil zaradi obrekovanja. Potem so šle stvari na slabše, tožbe so se začele nabirati.
»Nagajal je od začetka, o tem ste pisali v Novicah – o racah in ovcah,« nam o preteklih sporih z Majnikom pravi Zorman: naši naslovi, na primer o nesrečni ovci »S kamni so pobili štiriletno Reziko« ali »Uslužbenec ministrstva s kamni nad race«, so pričali o brutalnosti, v kateri so najbolj trpele živali. Zaradi številnih pravd in uradnih postopkov Zorman pravi, da se je moral ukvarjati s tem, ne pa s turizmom: »Bil je ozko grlo in je izkoriščal svojo lastniško moč in nas stiskal pa zvijal.« Ter žalil, kot je ugotovilo tudi kamniško okrajno sodišče, ki je Majniku marca letos izreklo sodni opomin, ko je Zormanu povedal svoje pred pričami: »Prašič debel oziroma prasica debela, pojdi ležat k svinjam, tja pašeš, smrdiš kot prašič oziroma svinja,« so Majnikove besede navedli pri lokalnem spletnem portalu kamnik.info, kjer so medsosedske spore prav tako redno spremljali in so malce cinično predlagali spravno veselico obeh sosedov »s kolinami in veselim piknikom«. A obrnilo se je drugače.
Lastnik se je praskal povsod tam, kjer ga ne srbi, vtikal nos v tuje stvari, prijavljal, tožaril – in vse izgubil.
Zorman je v posnetku dejal: »Po eni strani mi je žal, ker bi lahko s sosedom sodelovala v ponudbi.« Spori pa so bili močnejši: »Tipično slovensko; hotel je delati škodo in blatiti, na koncu pa so ga stroški pojedli,« je neposreden Zorman: »Zdaj je to prišlo tako daleč, da so bile vse te pravde zanj izgubljene, stroški so ga povozili in je moral vse skupaj prodati.« V svojem videoposnetku je Zorman ob oznanitvi zmagoslavja vprašal ljudi: »Ali bi se vi tudi pravdali po sodiščih do konca, četudi izgubite hišo? Ali je vredno izgubiti sedemsobno vilo za ceno stanovanja?« Vsuli so se komentarji, v katerih so bili različni pogledi, odzval pa se je tudi Zorman. V enem izmed njih je prekaljeni gostinec zapisal: »Vedno na koncu pride račun.«
Po prevzemu vile je Zorman najprej razširil vhod in »naredil vhod, kot se spodobi«. V trenutnih načrtih bodo v hiši bivali sezonski delavci SER, »ker jih je lažje dobiti, če imaš namestitev,« poslovno logiko pojasnjuje možakar izpod Kamniških Alp, ki je v preteklosti že dobil sodne bitke tudi proti ustanovam. Te so mu, denimo, nezakonito odklopile elektriko za več mesecev. Med sojenjem se je rešil tudi etikete največjega slovenskega črnograditelja: »Status zemljišča je bil problematičen; najprej smo imeli zazidljive parcele, potem so jih spremenili v kmetijske, ko smo imeli že vse narejeno. Ampak zdaj se vrača na zazidljive, in tudi inšpekcij je manj.«
