Kamniška Bistrica presiha, država pa gleda stran

Reka Kamniška Bistrica je eden od gospodarsko najbolj izkoriščanih vodotokov pri nas. A žal je podoba tega hudournika v mnogo predelih zlasti v sušnih obdobjih klavrna, saj se pretok vode v njej tako zmanjša, da je marsikje pregreta, polna alg in z manjšo vsebnostjo kisika. Ves živelj v njej pa ogrožajo tudi industrijske, kmetijske in druge odplake ter (pre)številni gradbeni posegi. O tem, kdo najbolj ogroža to 33 kilometrov dolgo reko, ki izvira v Kamniški Bistrici, v Savo pa se izliva pri Vidmu v občini Dol pri Ljubljani, smo se pogovorili s predsednikom Ribiške družine Bistrica Domžale Martinom Movernom.

Počasni državni mlini

Razlogov, da je vode v matični reki v poletnih mesecih premalo, je več. Najbolj jo ogrožajo številne mlinščice, ki so razpotegnjene od Stahovice pa vse do izliva v Savo. To so mlinščice pri podjetjih KIK in Titan pa v Radomljah, Homcu in Dolu, ki iz zgornjega toka reke v sušnih obdobjih odvzemajo bistveno preveč vode, vsaka povprečno od 0,5 do 1,2 m3/s. Čeprav se voda v nižjem toku vrne v matično strugo, je za nekaj stopinj toplejša in bolj onesnažena. Movern trdi, da je to posledica potreb lastnikov malih hidroelektrarn, ki želijo v mlinščice speljati čim več vode za stalno proizvodnjo električne energije, ne glede na vodostaj. Veliki porabniki so še podjetja, denimo Karton Količevo, ki potrebujejo to vodo za delovanje turbin, čiščenje, hlajenje, zalivanje in podobno.

Država oziroma njena direkcija za vode je pred desetimi leti sicer določila ekološko sprejemljive pretoke (Qes) v matični reki oziroma njenih mlinščicah (najdaljša je dolga celo sedem kilometrov), a so jih po pritožbah uporabnikov in lobistov morali odpraviti zaradi nezadostne pravne podlage. Novega podzakonskega akta za določitev minimalnih bioloških pretokov (Qes) še ni, čeprav je minilo že precej let. RD Bistrica Domžale je direkcijo julija 2016 opozorila, da imetnikom vodnih pravic na mlinščicah še ni določila vrednosti Qes, a se ni zgodilo nič. Dobro leto pozneje je znova zahtevala sestanek, saj se ji zdi nesprejemljivo, da se ob poletnih sušah pretok v Kamniški Bistrici zmanjša bistveno pod biološki minimum. A spet zaman. Uredbe vse do danes še niso sprejeli.

Preveč sivih čapelj

Državnim organom očitajo tudi, da pri posegih v vodotoke še vedno ne upoštevajo zahtev, kot jih določa zakon o sladkovodnem ribištvu. Ker ob sanacijah visokih pragov in podslapij ne zgradijo ribjih stez, je Kamniška Bistrica v srednjem delu neprehodna za migracije rib, ki bi hotele gorvodno na drst. Movern upa, da predvidena nova ribja steza ob izvedbi protipoplavnih ukrepov v Nožicah ne bo edini primer dobre prakse, temveč primer gradnje vodnih objektov, ki omogočajo migratornim ribam selitev na višje ležeča drstna območja. Podobno je z zasajanjem vrbovja in grmičevja ob brežinah rek, ki jih ob sanacijah še vedno prevečkrat uredijo kot betonirane skalomete, tako da ribe nimajo sence in prostora za skrivanje ter so lahek plen preštevilnih sivih čapelj.

Čeprav RD Bistrica Domžale nima večjih težav s kormorani v svojih potokih zaradi prenizkega poletnega vodostaja, ji sive čaplje na gojitvenih potokih v zadnjih desetih letih pojedo več kot polovico vloženih mladic potočne postrvi. Zato Movern predlaga, da bi država umaknila zaščito in določila kvoto za njihov odstrel na celotnem porečju Kamniške Bistrice.