Tonin bi v Gazo poslal modre čelade, Sukičeva si želi manj orožja in več mirovnikov
Pred evropskimi volitvami, ki bodo 9. junija, so se na TV Slovenija soočili nosilci list parlamentarnih strank. V studiu so bili Irena Joveva (Gibanje Svoboda), Romana Tomc (SDS), Matjaž Nemec (SD), Matej Tonin (Nsi), Nataša Sukič (Levica), Peter Gregorčič (SLS) in Klemen Grošelj (Zeleni Slovenije).
Odgovarjali so na temo migracijskega pakta, sodbo Evropskega sodišča, zeleni prehod – jedrska energija in vloga Evropske unije v vojnah.
Na vprašanje, kaj migracijski pakt, ki je bil sprejet po skoraj desetih letih, prinaša dobrega, je Nemec odgovoril, da ima pakt nekaj dobrih, a tudi slabih rešitev. Med dobrimi so te, da bodo migranti dobili zdravstveno-socialne pravice in da »smo kočno rekli konec populizmom«. Je pa opozoril, da moramo prihodnji dve leti budno bdeti nad implementacijo.
Gregorčič je bil jasen, da sam relokacije, združitev družinskih članov, ki je migracijskega pakta ne bi podprl in da je za ničelno toleranco nezakonitih migracij.
Z ničelno toleranco do nezakonitih migracij se strinja tudi Romana Tomc, ki je dejala, da je bil migracijski pakt sprejet brez podpore SDS. »Ločiti moramo ilegalne in legalne migracije. Predsednik vlade pa je dejal, da je treba to izenačiti in bomo tako rešili problem. «
Kaže, da tudi v Levici niso najbolj navdušeni nad sprejetim migrantskim paktom. Sukičeva je dejala, da pakt ne omogoča solidarnostnega vidika, prav tako, pa da se z njim višajo zidovi in ograje. »Problematično je, da bodo pobirali biometrične podatke od 6. leta starosti naprej, kaj lahko pomeni, da otroci postanejo potencialni teroristi«. Edini pozitivni vidik je po njenem mnenju to, da Evropa išče skupno odgovor, ki lahko ustavi populizem.
Sukičeva je poudarila, »da so migracije pod to vlado regulirane, ko pa je bila desnica v vladi, pa so se migranti utapljali v reki in umirali v gozdovih«.
Grošelj je prepričan, da je migracijski pakt korak naprej in omogoča državam članicam svobodo pri varovanju meja in določanju migracijskih politik. Opozoril pa je tudi, da pakt ločuje dve skupini ljudi: tiste, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, in tiste, ki niso.
»Predolgo smo čakali in zdaj naposled rešujemo nezakonite migracije in teh ne bo več, ker so pravila jasno določena. Manjka pa več vsebine pri integraciji migrantov. Zavedati se moramo tudi, da nobeni osebi ne smemo odtujiti človekovih pravic,« je dejala Joveva in dodala, da je solidarnostni sistem namenjen upravičencem za mednarodno pomoč, kar pomeni, da nezakonitih migrantov v sistemu relokacije ne bo.
Tonin je poudaril, da se z migracijskim paktom pospešujejo azilni postopki, kar je po njegovem mnenju »dobro«, saj da mejnih držav, kot so Italija, Grčija in Španija, ne puščamo same. Sam se zavzema za t. i. avstralski model obravnave migracij, po katerem ilegalen vstop ni mogoč. Dodal pa je, da migracijski pakt »prinaša pa se napačno sporočilo, da se Ahmedu s 300 evri plače izplača pot v Evropo«.
Vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu
Je Evropska unija zamudila priložnost, da bi bila bolj aktivna in okrepila svojo vlogo v svetu, se je glasilo vprašanje voditeljice.
Romana Tomc je bila kritična do namere vlade, da prizna Palestino kot državo in dejala, da mora EU pomagati Ukrajini, ki »brani Evropo«. Glede Hamasa pa je dejala, da mora »takoj izpustiti talce in predati orožje«.
Matjaž Nemec je zadovoljen s tožilcem ICC-ja, ki zahteva aretacijo vodstva Izraela in Hamasa. Dejal je, da ima Hamas v svojem programu izbris Izraela, da pa ima tudi vlada Izraela kot cilj vzpostavitev prvobitne judovskedržave.
Klemen Grošelj je dejal, da je vojaška, humanitarna in finančna pomoč Ukrajini neizogibna, zavzema pa se tudi za takojšnje priznanje Palestine, a »da to ne prinaša miru«. »«Hamas se mora odpovedati terorizmu in priznati obstoj Izraela,« je dejal.
Irena Joveva je navedla, da je Evropa močna, če je enotna, kar je pokazala v primeru Ukrajine. A to enotnost »pogreša pri obsodbi izraelskega agresorja«. Pri tem obsoja Hamas in zahteva izpustitev talcev.
Peter Gregorčič pozdravlja potezo tožilca ICC-ja. Meni, da je treba izpustiti talce in nato mora Evropa postaviti pogoje, po izpolnitvi katerih bo priznala Palestino.
Matej Tonin bi v Gazo poslal modre čelade, kakršne smo videli v Bosni in Hercegovini, s tem bi lahko vzpostavili tudi civilne oblasti.
Nataša Sukič poudarja, da bi se morala Evropska unija izviti iz odvisnosti od ZDA in postati »aktivna mirovnica«. Pri tem meni, da da več orožja pomeni samo več smrti. O Gazi je dejala, »da je Evropska unija popolnoma odpovedala« in da se tam dogaja genocid.
