Osupljivi podatki, toliko žensk je tarča nadlegovanja v službi
Zaposlene ženske v službi beležijo manj izgorelosti in nevključujočega vedenja, boljše so tudi izkušnje s hibridnim delom, razkriva najnovejše Deloittovo poročilo o ženskah na delovnem mestu. A kljub napredku je prostora za izboljšave še veliko. Med drugim manj žensk meni, da jim delodajalec nudi ustrezno podporo pri skrbi za duševno zdravje.
O nadlegovanju in/ali mikroagresijah je poročalo 44 odstotkov žensk, kar je manj od lanskih 59 odstotkov. A v Deloitte opozarjajo, da so te številke kljub padcu še vedno veliko previsoke, in več kot polovica žensk, ki so te oblike vedenja doživele, tega ni hotela prijaviti delodajalcu.
Anketiranke najbolj skrbi vprašanje duševnega zdravja. Glede na preteklo leto manj manj žensk poroča, da se počutijo izčrpane, delež se je namreč s 46 odstotkov spustil na 28 odstotkov. Kljub temu je 37 odstotkov vprašanih žensk ocenilo, da se ne znajo odklopiti od dela, kar je le malo manj kot lani (45 odstotkov).
Še vedno stigmatizirano
Kot ugotavljajo v raziskavi, je duševno zdravje na delovnem mestu še vedno stigmatizirano. Četrtina anketirank lahko brez zadržkov govori o duševnem zdravju, kar je precej manj od lanskih 43 odstotkov, so v sporočilu za javnost pojasnili pri Deloitte Slovenija. Mnoge ženske obenem ocenjujejo, da jim delodajalec na tem področju ne nudi zadostne podpore.
Izmed anketiranih jih je 59 odstotkov zelo ali izjemno zaskrbljenih zaradi pravic žensk, tem sledijo finančna varnost (58 odstotkov), duševno in telesno zdravje (oboje po 56 odstotkov) in osebna varnost (54 odstotkov). Zaradi pravic žensk so pogosteje zaskrbljene predstavnice LGBT+ skupnosti, medtem ko predstavnice etničnih manjšin najbolj skrbi njihova finančna varnost.
Zaskrbljujoče se jim tudi zdi dejstvo, da so predstavnice LGBT+ skupnosti in pripadnice etničnih manjšin v zadnjih 12 mesecih doživele več nevključujočega vedenja.
Več kot 40 odstotkov zaposlenih žensk se spopada z bolečinami ali simptomi, povezanimi z menstruacijo, 20 odstotkov pa s simptomi, povezanimi z menopavzo. Anketiranke predlagajo, da bi delodajalci lahko bolj podprli ženske s plačanim dopustom ob teh težavah. Manj kot tretjina jih pravi, da jim delodajalec trenutno nudi plačan dopust ob menstrualnih simptomih, ena od petih pa, da jim nudi plačan dopust zaradi simptomov menopavze.
V raziskavi je sodelovalo 5000 žensk iz desetih držav, med katerimi sicer ni Slovenije.
Vpliv na karierne odločitve
Prožnost je bila po ocenah anketirank dejavnik, ki je najbolj vplival na njihove karierne odločitve in pričakovanja. Vseeno jih je manj kot četrtina odgovorila, da svobodno odločajo o tem, kje in kdaj bodo delale, nefleksibilen delovnik pa navajajo kot enega od treh glavnih razlogov, zakaj so v zadnjem letu pustile službo.
Ravno večjo prožnost tretjina anketirank pogreša pri hibridnih oblikah dela. V tokratni raziskavi so sicer poročale o boljših izkušnjah s to obliko dela, tako jih manj navaja, da so bile izključene iz sestankov. Na drugi strani 37 odstotkov žensk še naprej poroča, da so se pri hibridnem delu v zadnjem letu počutile izključene. Lani je ta delež znašal 58 odstotkov.
Skoraj tretjina zaposlenih žensk ocenjuje, da nimajo dovolj stika z višjim vodstvom (lani 45 odstotkov).
Tokratna, tretja raziskava o ženskah na delovnem mestu, kaže nekaj napredka, pa tudi, kaj vse je še treba izboljšati, je ocenila odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo Barbara Žibret Kralj.
»Pri nekaterih bistvenih vprašanjih, kot je podpora duševnemu zdravju, se je stanje poslabšalo. Velika večina vprašanih je povedala, da njihov delodajalec ne izvaja konkretnih korakov, da bi uresničil svoje zaveze glede enakosti spolov,« je komentirala rezultate.
Postavljanje ciljev in uvajanje politik nista dovolj, delodajalci morajo bolj dosledno spodbujati vključujoče in spoštljivo delovno okolje, v katerem so lahko vse ženske uspešne, je zapisala.
