Karantena po obisku Hrvaške? Obrišete se lahko pod nosom

Potem ko je Slovenija Hrvaško umestila na rdeči seznam, kar pomeni, da prehajanje južne meje brez karantene ne bo več mogoče, ni odveč opozorilo, da delavec v tem primeru ne bo upravičen do nadomestila plače. Zavod RS za zaposlovanje je sicer do zdaj skupaj prejel 1.780 vlog za povračila nadomestil plače zaradi karantene za 3.209 oseb.

Nadomestila plač delavcev v karanteni od uveljavitve zadnjega protikoronskega zakona 11. julija vnovič krije država, pri tem pa je višina po novem odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni.

TUKAJ najdete vse, kar morate vedeti, če se znajdete v karanteni. 

Kaj pripada komu?

Kot je razvidno iz pojasnila Inšpektorata RS za delo, objavljenega ob uveljavitvi zakona, ima delavec, ki mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, pravico do nadomestila plače v višini, ki bi jo prejel, če bi delal, torej do 100 odstotkov povprečne mesečne plače za polni delovni čas.

Drugačna pa so pravila, ko gre za karanteno, ki ni povezana z delom. Delavec, ki se odpravi v državo na zelenem ali rumenem seznamu in mu je ob vrnitvi v Slovenijo odrejena karantena, in delavec, ki mora v karanteno zaradi stika z okuženo osebo zunaj opravljanja dela, imata tako pravico do nadomestila v višini 80 odstotkov povprečne mesečne plače za polni delovni čas.

Izjeme ostajajo

Glede na to, da je Slovenija Hrvaško umestila na seznam epidemiološko nevarnih držav, pa je posebej aktualno opozorilo, da se odsotnost delavca, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, presoja glede na pogoje, podane za nastanek višje sile.

Če so bili že pred odhodom delavca na Hrvaško ali v drugo državo na rdečem seznamu v veljavi predpisi, da mu bo ob vrnitvi v Slovenijo odrejena karantena, potem ni upravičen do plačane odsotnosti z dela zaradi višje sile, saj najverjetneje niso izpolnjeni vsi elementi za to. Kot pojasnjujejo na inšpektoratu za delo, namreč tak dogodek ni nepričakovan in se mu je mogoče izogniti oziroma ga odvrniti.

»Treba pa je poudariti, da je tudi v takšnih primerih treba preveriti vse okoliščine posameznega primera, odrejeno karanteno in nemožnost opravljanja dela pa presojati znotraj vseh podanih dejstev,« so izpostavili.

Kot so spomnili, zakon določa izjeme, povezane z določenimi osebnimi okoliščinami, kot so smrt zakonca, zunajzakonskega partnerja, otroka, posvojenca, otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, staršev, zakonskega ali zunajzakonskega partnerja starša in posvojitelja ter rojstvo otroka. V teh primerih je delavec vendarle upravičen do nadomestila, kot je določeno za primer višje sile, torej v višini polovice plače, ki bi jo prejel, če bi delal, pri čemer pa znesek ne sme biti nižji od 70 odstotkov minimalne plače.

Kako do nadomestila?

Delodajalec pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za karanteno zaposlenih uveljavlja z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje v 30 dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene. Povračilo nadomestila plače za karanteno bo po četrtem protikoronskem zakonu mogoče uveljavljali najdlje do 30. septembra.

Na zavodu so za STA pojasnili, da so doslej po zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, ki je bil v veljavi od 29. marca do izteka epidemije covida 19 konec maja, ter četrtem protikoronskem zakonu skupaj prejeli 1.780 vlog za povračilo nadomestila plače za karanteno za 3.209 oseb. Samo po zadnjem protikoronskem zakonu so delodajalci vložili 760 vlog za 1.221 oseb, so dodali.

Za ukrep karantena so za marec, april in maj 2020 izplačali 192.493 evrov, prvo izplačilo za karanteno po zadnjem zakonu pa načrtujejo 30. septembra.