Karavanški fen je ruval drevesa, zapiral ceste, lomil vode
Te dni se ne spominjamo le začetka sarajevske olimpijade, pač pa tudi silovitega karavanškega fena, ki je pred natanko 40 leti (na prvi dan ZOI 1984) uničeval vse pod seboj.
Začetek takratnih olimpijskih iger je namreč sovpadal s časom, ko je dobršen del Evrope zajelo izjemno slabo vreme. Samo spomnimo, da je vihar na Bjelašnici takoj preprečil moški smuk, ki so ga na začetku iger že vsi nestrpno pričakovali. Pa tudi to, da so v osrednjem delu Švice snežni plazovi pokopali štiri ljudi in da jih je v zahodni Avstriji zaradi snega umrlo 14. V Kölnu so se namesto z avti prevažali s čolni, v Belgiji je bilo pod vodo 600 hiš.
Najmočnejši sunki vetra so na Kredarici presegli hitrost 216 km/h, na brniškem letališču pa 72 km/h.
Stoletni veter
Po Sloveniji pa je pustošil orkanski veter, ki je ruval drevesa, odkrival strehe, zapiral ceste in lomil električne vode. Najhuje jo je skupila Gorenjska: uničenih je bilo več tisoč kubičnih metrov gozdov v okolici Tržiča, Begunj, Bleda, Preddvora in Golnika; samo v gozdovih Kokovnice pod Kriško goro je veter polomil najmanj tri tisoč kubikov smrek.
Ne, nihče ni pričakoval takšne vetrovne ujme, kakršno so doživeli na Gorenjskem, pa tudi na Štajerskem in Primorskem. Tako močnega vetra niso pomnili niti najstarejši ljudje.
Najmočnejša vetrova pri nas sta fen in burja.
Fen slabo vpliva na počutje vremensko občutljivih in bolnih ljudi.
Fen prinaša toplo vreme z visokimi temperaturami zraka.
V usodnih treh februarskih dneh leta 1984 je bila Slovenija priča stoletnemu vetru. Medtem ko je med olimpijskimi igrami v Sarajevu piš po vrhu Bjelašnice pometal s 190 kilometri na uro, je to nesluteno moč v gorenjskem kotu dosegel karavanški fen. Nesluteno tudi zato, ker ga nihče ni mogel natančno izmeriti. Veliko premalo je bilo namreč opazovalnih postaj ter sodobnih aparatur, še zlasti anemografov, kakršne je imelo, denimo, letališče Brnik. Zaradi pomanjkanja podatkov tudi primerjava s podobnim viharjem iz leta 1936 ni bila mogoča.
Snegožer ni blažilen veter
V Sloveniji imamo obe različici fena. Severni se pojavlja predvsem v dolini Save Bohinjke, v Logarski dolini, pod Pohorjem, v dolini Krke in v novomeški kotlini, južni pa vzdolž Karavank in Grintovcev. Sicer pa je to veter, ki slabo vpliva na počutje vremensko občutljivih in bolnih ljudi. Povzroča glavobole, nekatere dela nemirne in nerazpoložene. Povzroča zaspanost, živčnost in razdražljivost. Na podlagi statističnih podatkov so dokazali, da je v dneh pred poslabšanjem vremena več prometnih nesreč. Za zdrave ljudi in še posebno za planince pa je lahko fen tudi čudovito doživetje. Ker povzroča suho ter toplo vreme z visokimi temperaturami zraka, ki so pogosto tudi za 10 °C višje od tistih na nasprotni strani pregrade, poskrbi za naglo kopnenje snežne odeje. Tudi zato mu ponekod pravijo – snegožer.
Tako hudo ni več pihalo
Ostala so pričevanja starejših občanov, ki pa so bili prepričani, da je bilo to pot še veliko huje. To je po svoje potrjeval obseg razdejanja.
Uradna razlaga je bila resda nadvse skopa: vetrove, običajne v zimskih in zgodnjih spomladanskih mesecih, so okrepili pljuski hladnega zraka, nakopičenega na severni (avstrijski) strani Karavank, ki so se čez gorske preduhe zlili v dolino in postajali vse hitrejši. Razgibanost terena je zadevo samo poslabšala, kajti nastajali so vrtinci in srki, katerih nenavadne učinke so menda lepo videli prav v spiralasto razklanih deblih, pa tudi po tistih, ki jih je razmetalo v najrazličnejše smeri.
Najhuje jo je skupila Gorenjska: uničenih je bilo več tisoč kubičnih metrov gozdov v okolici Tržiča, Begunj, Bleda, Preddvora in Golnika.
V spomin na ta dogodek izpred 40 let so na Arsu ponudili naslednji podatek: »Najmočnejši sunki vetra so na Kredarici presegli hitrost 60 m/s (216 km/h), na brniškem letališču pa 20 m/s (72 km/h). Na območju najmočnejših sunkov vetra v nižinah takrat nismo imeli nobenega stalnega vetromera, so pa terenski delavci Hidrometeorološkega zavoda že po maksimumu vetra 10. februarja na Golniku izmerili sunke do 30 m/s (108 km/h), medtem ko je v Žirovnici najmočnejši sunek vetra dosegel ocenjeno hitrost 35 m/s (126 km/h).«
Izvedeli smo, da je orkanski fen popustil šele 11. februarja 1984, torej je brilo kar tri dni, ter da po tistem dogodku nismo nikoli več zabeležili tako močnega karavanškega fena. »Pred tem so bile podobne razmere nazadnje s 4. na 5. februar 1936.«
