Kariera po bratovi smrti: greben imenovan po umorjenem Filipu

Tisto soboto zjutraj, 5. oktobra 1997, je zazvonilo pri Pliberškovih. Telefonsko slušalko je dvignil Rajmond. Na drugi strani je bila policija, zanj sicer nič nenavadnega, saj je bil tedaj uslužbenec vodje javnega tožilstva v Canberri in so ga s policije pogosto klicali. »Smo pri vaših starših,« so mu povedali. »Takoj pridite sem!«

Ko je prišel do družinske hiše v sydneyjskem okrožju Oyster Bay, je zagledal objokano mamo in očeta. V tako klavrnem stanju ju še ni videl. Potem je izvedel: do smrti so zabodli njegovega mlajšega brata Filipa, ki se je v svojem stanovanju v domnevno varnem okrožju Port Moresbyja (prestolnice Papue Nove Gvineje) že mesece prej branil pred vsiljivci. Rajmondova mlajša sestra Tanja je bila v času bratove smrti na kongresu Avstralske delavske stranke. Brata je izgubila le nekaj tednov, preden je bila pri 28 letih prvič izvoljena v avstralski parlament.

Morilec Filipa Pliberška ni bil nikoli obsojen. Pobegnil je iz pripora. Sojenja ni bilo. Pliberškovi tako niso dobili priložnosti ne maščevati se ne odpustiti. Ni bilo dneva ne ure, ko se tudi Tanja ne bi spomnila nanj. »Filip je bil prvi, ki mi je rekel, da sem pametna, da moram biti zaradi tega še toliko bolj odgovorna, da se moram tega zavedati in narediti v življenju kaj koristnega,« je nekoč dejala. Že v prvi volilni kampanji se je posvetila boljšim življenjskim razmeram za ženske, otroke in ostarele, šolstvu, zdravstvu, aboriginom. Čeprav jo je tako prizadelo, da je razmišljala celo o prekinitvi komajda začete politične kariere, ji je uspelo: svoj poslanski sedež je obdržala neprekinjeno do danes. Že v treh avstralskih vladah je bila ministrica, odgovorna za stanovanjske zadeve, položaj žensk, socialne zadeve in zdravstvo. Po porazu laburistične stranke na volitvah leta 2013 je bila izbrana za podpredsednico največje opozicijske stranke ter postala ministrica v senci za zunanje zadeve, pozneje za izobraževanje in enakopravnost žensk.

Leta 2002 je družino poklical Ray Binns, mednarodno priznani geolog, ki je vodil raziskovalno skupino, ki je proučevala nahajališča mineralov na oceanskem dnu. V njegovi skupini je raziskoval tudi Filip Pliberšek. »Kmalu po Filipovi smrti smo nedaleč od otoka Woodlark v Salomonovem morju odkrili mogočen greben. Poimenovali smo ga Plibersek Seamount.«

Štajerca sta se spoznala v Avstraliji

Tanja Pliberšek se je rodila leta 1969 in odraščala, ko so bile ceste v južnem predmestju Sydneyja še neasfaltirane, otroci pa so se najraje igrali ob potoku, kjer so lovili paglavce in se vozili s kolesi. V ranem otroštvu je lahko videla očeta samo ob koncu tedna, ko se je vračal s Snežnega gorovja, kjer je kot tisoči drugih gradil hidroelektrarno. Ko se je rodila, je bil Rajmond star 12, Filip pa 10 let. Njihov oče je do upokojitve opravljal delo vodovodarja, njihova mama je bila doma.

Tanjin oče se je priselil v Avstralijo že v 50. letih, mama le malce pozneje. Čeprav sta doma iz istega konca Slovenije, oče iz vasi Kočno pri Polskavi, mati pa s Podvincev pri Ptuju, sta se spoznala šele v Avstraliji. Doma so govorili slovensko. Jože in Rozi sta bila rojena na kmetih. Rozalijo Repič je od doma odgnala nasilna mačeha. Materinega poguma Tanja ne bo nikdar pozabila: mladoletna in brez vsakršnega znanja angleškega jezika je pobegnila in pripotovala v Avstralijo, se zaposlila v neki tovarni, potem pa na slovenskem plesu tiste decembrske noči spoznala Jožeta.

Še danes hranijo družinsko fotografijo, ki prikazuje očeta, starega približno 10 let, kako stoji bos ob volu, ki je vlekel lesen plug. Vsakodnevna naloga rosno mladega dečka, še preden je moral v sedem kilometrov oddaljeno šolo, je bila nahraniti in odpeljati govedo do njihovega polja. In tudi Jože je odšel potem s trebuhom za kruhom v Avstralijo, tja je priplul leta 1953, se štiri leta pozneje poročil, v naslednjih 12 letih pa dobil tri otroke. Umrl je leta 2012, star 80 let. Na lastne oči je lahko videl hčerkin siloviti vzpon na položaj ene najbolj priljubljenih avstralskih političark. Kjer je še danes.

Bo Tanja bodoča premierka?

Štirinajst let je imela Tanja, ko je svoje prijateljice in prijatelje iz mladosti zbrala ter jih popeljala na množične mirovne shode proti gradnji jedrske elektrarne. Zgrožena zaradi dotedanjih politik o pridobivanju urana in brutalnem pridobivanju zemljišč se je na koncu pridružila laburistom.
Bila je avtorica nacionalnega načrta za odpravo brezdomstva, s katerim je pridobila kar 1,1 milijarde dolarjev, njen nacionalni načrt za zmanjšanje nasilja nad ženskami in njihovimi otroki je bil vreden 44,5 milijona dolarjev. Bila je ostro proti invaziji na Irak. Pliberškova velja za eno najboljših govornic na avstralski politični sceni: zapletena vprašanja vselej pojasni v razumljivem jeziku.
Poročena je z Michaelom Coutts-Trotterjem, danes visokim vladnim uradnikom, ki je bil leta 1986 zaradi preprodaje drog, s katerimi je bil zasvojen, obsojen na devet let zapora, tri leta je odslužil. Politični nasprotniki so to poskušali izkoristiti za njeno diskreditacijo, a brez uspeha. Še več, v javnosti je bila deležna priznanja, saj je prav s sprejemanjem brez predsodkov partnerju omogočila, da se je znova uspešno vključil v družbo.

Že na njunem prvem zmenku, bilo je leta 1991, ji je nekdanji odvisnik vse povedal: da se ni nikoli predoziral, da je ropal, a pri tem ni nikoli uporabljal orožja, da nima aidsa, čeprav si je v zgodnjih 80. delil brizge s številnimi geji v Darlinghurstu (središču gejevske skupnosti v Sydneyju). Tanja se ni nikoli bala, da bi se njen mož vrnil na kriva pota. Bolj se je, ko je morala leta 2012 vsem trem otrokom zaradi medijev razlagati, kaj vse je počel njihov oče. Ta je tudi javno razodel: »Obsojen sem bil za hudo kaznivo dejanje. Na vso srečo sem dobil še eno priložnost. Dovolite mi, da se izkažem.« 

»Zaradi ljubečega in prijaznega očeta ter moža je postala Michaelova preteklost za otroke že zdavnaj popolnoma nepomembna,« je sklenila Tanja Pliberšek, ki se ni nikoli odpovedala možnosti, da bi postala avstralska premierka. To vprašanje ostaja tam doli tako ali tako vseskozi odprto.