Karničarjevi vdovi ne dajo penzije

Tragična smrt legendarnega alpinista in alpinističnega smučarja Dava Karničarja še vedno močno odmeva v teh krogih, še najhuje pa je zarezala v njegovo družino. Za najbolj znanim Jezerjanom in junakom Everesta, ki se je ponesrečil 16. septembra 2019 pri sečnji dreves, so ostali sami 44-letna žena Petra Karničar in njuni štirje otroci, triinpolletni Martin, 12-letna Eva, 13-letni Lovrenc in 17-letni Izidor. Prav tako so brez očeta ostali štirje Davovi otroci iz prejšnjega zakona, vendar so že odrasli in samostojni.

Mojca Zaplotnik pomaga Petri

Na izjemno veliko stisko družine po tragični izgubi moža in očeta se je odzvala vdova prav tako legendarnega alpinista Nejca Zaplotnika Mojca Zaplotnik. »Čeprav se ne poznava osebno, sem začutila, da imava mnogo skupnega. Takoj, ko sem izvedela za tragedijo, me je spreletelo, da je v podobnem položaju, kot sem bila jaz pred 36 leti, ko sem s tremi otroki ostala brez Nejca.


Obe sva bili poročeni z alpinistom in zaradi tega živeli v dokaj nekonvencionalnem zakonu. Obe sva stali najinima možema ob strani in ju podpirali, da sta lahko živela za alpinizem. Zato sem si kar predstavljala, kako težko mora biti Petri, in iskala sem način, kako bi ji lahko pomagala. Ko ostaneš brez moža in z majhnimi otroki, potrebuješ predvsem občutek sprejetosti, da se ne počutiš čisto sam na vsem svetu. Na začetku so vsi okoli tebe, a na koncu ostane samo mama, ki mora poskrbeti za svoje otroke. Petra s štirimi nikakor ne zmore vseh finančnih bremen in moramo ji nekako pomagati. Slišala sem, da je ostala brez pokojnine, ki bi jo sicer prejemal Davo. Prepričana sem, da je med nami veliko ljudi, ki bi družini v tej težki situaciji radi pomagali, da bi se spet postavili na noge,« nam je povedala 65-letna Zaplotnikova, ki je po Nejčevi smrti iz poklica medicinske sestre presedlala v kozmetiko in kljub upokojitvi še pridno dela in uspešno vodi kozmetični salon v Kranju. Spričo izjemne stiske, v kateri se je znašla Davova družina, se je odločila, da bo 20 odstotkov od zaslužka na vsak decembrski ponedeljek v celoti namenila družini.

Vstaja ob petih in razvaža otroke

Mojčina dobrodelna gesta je prerasla v mnogo več. K projektu zbiranja pomoči za Davovo družino so pristopile tudi Slovenske novice s Krambergerjevim skladom. Pred dnevi smo se srečali in povprašali Petro, kako se spopadajo z izgubo očeta in moža. Prišla je s hčerko Evo, ki jo je potem peljala na trening, v avtu pa sta jo čakala Izidor in Lovrenc, ravno na poti s treninga.


»Nekako se trudim, da bi otroci še naprej živeli čim bolj polno, kot so živeli prej. Z Davom sva jih želela vpeljati v šport, saj se nama je zdelo, da je to zelo dobro za njih. Najtežje je uskladiti vse njihove treninge in priprave, saj vsi trije starejši otroci trenirajo smučarski tek v TSK Triglav Kranj, kar pomeni, da jih je treba voziti že zgodaj zjutraj na treninge in jih popoldne iti iskat,« pove Petra, ki mora za mlade in navdušene športnike tudi vsak dan pripraviti kar veliko obilnih obrokov. Seveda je tu še najmlajši Martin, ki s tremi leti in pol še kako potrebuje stalno mamino prisotnost.

Zato Petra, diplomirana inženirka laboratorijske medicine, vsako jutro vstane ob petih, pa čeprav zaradi bolniškega staleža ob žalovanju niti še ne hodi v službo. »Dva tedna po nesreči sem šla že delat, a ni šlo. Zaradi dežurstev v jeseniški bolnišnici, kjer delam s polovičnim delovnim časom, bi potrebovala varstvo za Martina tudi ponoči. Mama živi v Ankaranu, očeta nimam več in trenutno niti še ne vem, kako bo, ko bom čez 14 dni končala bolniško,« pripoveduje.
 

Trudi se za Davov Gorniški center

Trenutno se Petra in njeni otroci še nekako prebijejo skozi mesec z njeno plačo in z donacijami dobrotnikov. Nekoliko je razočarana nad odnosom države do družin ponesrečenih športnikov, saj ji ne pripada ne »bloudkova« penzija, ki bi jo sicer dobival Davo kot prejemnik Bloudkove nagrade, a je neprenosljiva. Prav tako so na vladi zavrnili, da bi družina po njegovi smrti prejemala pokojnino zaradi tega, ker je bil Davo kot prvi zemljan, ki je neprekinjeno smučal z vrha Everesta, prejemnik srebrnega častnega znaka svobode Republike Slovenije. Tako je mlada vdova ostala zgolj s polovično plačo, kar seveda ne zadostuje za petčlansko družino in ne more trajati v nedogled.

Petro zato povprašamo, kako je z Gorniškim centrom Dava Karničarja, ki je pred leti že nekaj časa deloval, potem pa je zaradi zapleta z napeljavo elektrike projekt ugasnil. »Zaenkrat grem še težko tja gor, ker se je tam zgodilo ... A vsekakor se zdaj trudim, da bi čim prej začel delovati. Z Davom sva si ga zamislila kot hribovsko kočo z gostinsko ponudbo in apartmaji, poleg tega bi v njem izvajali gorniške programe. Zdaj čakamo na vsa dovoljenja, morda tudi na partnerja, ki bi vložil v manjkajoče finance, da bi center lahko čim prej zaživel in s tem ohranjal spomin na Dava ter nam omogočil dostojno življenje,« je povedala Davova vdova.

Bil je izjemen oče

Kljub temu da so od tragedije minili le slabi trije meseci, se izjemno močna in odločna Petra Karničar ne prepušča obupu. V obdobju žalovanja jo pri močeh ohranja ljubezen do njunih otrok in do Dava, ki jo je tudi pripeljal v njihov gorski raj na Jezerskem. »Nič, čisto nič ne bi spreminjala. Če bi se lahko, bi se še enkrat zaljubila vanj, prav v takšnega, kakršen je bil. Vedno sem ga podpirala na njegovi poti in mu zaupala, prav tako on meni. Zaradi njega sem s Primorske prišla na Jezersko in vzljubila hribe in turno smučanje, zaradi njega sem postala učiteljica alpskega smučanja in lovka. Davo je v svetu premikal meje mogočega, v družini pa smo bili zelo navezani, saj je bil izjemen oče. V naši družini z njim nismo zgolj živeli, ampak tudi izjemno lepo preživeli vsak posamezni dan,« je povedala za konec in nato oddrvela z Evico, Izidorjem in Lovrencem na popoldanske treninge.