Kasač je bil in bo simbol Prlekije
Minuli konec tedna je bila prleška prestolnica v znamenju konj in kasaškega športa, ki je doma ravno v tem delu naše države. Prva organizirana dirka konjev kasačev se je na cesti med križem na Lukavskem polju, v današnji občini Križevci, in mostom na Globetki v Ljutomeru, gre za približno štiri kilometre, zgodila 12. septembra 1874.
To pa ni bila le prva dirka v Ljutomeru, ampak tudi v Sloveniji nasploh. Zato je ta konec tedna v Ljutomeru najprej potekala slavnostna akademija ob 150-letnici prvih kasaških dirk na Slovenskem, pri tamkajšnjem hipodromu, kjer je bil že naslednji tudi 34. slovenski kasaški derbi, pa sta zbrane goste nagovorila županja Olga Karba in predsednik Kasaškega kluba Ljutomer Branko Kristl. Slavnostni govornik je bil častni občan Ljutomera, zgodovinar in filozof Miran Puconja, ki je osvetlil zgodovino kasačev, njihov pomen in vrednost. Predsednik Kristl je s podpredsednikom kluba Brankom Belcem podelil še posebna priznanja in zahvale. V kulturnem programu sta nastopila Komorni zbor Orfej Ljutomer in godalni trio.
270 članov ima KK Ljutomer.
Najpomembnejša dirka
In kot se spodobi za proslavo tako visokega jubileja, so v soboto na ljutomerskem hipodromu ob pestrem programu in Avsenikovi glasbi potekale še kasaške dirke, med katerimi je bila, kot rečeno, tudi najpomembnejša v letu. Na osrednjem derbiju je slavil Prlek Dušan Zorko, član KK Krim, s konjem John Wish TP. Sicer pa je pet od sedmih dirk pripadlo domačinom iz KK Ljutomer.
Celotno dogajanje v Ljutomeru je ponovno potrdilo pomen kasaštva in kasaškega športa za slovensko kulturno dediščino, pritegnilo pa je tudi številne ljubitelje tega športa, ki so z navdušenjem spremljali ne le dirke na hipodromu v Ljutomeru, pač pa tudi zgodovinske eksponate, ki so bili razstavljeni v tamkajšnjem muzeju. Prav na obletnico prvih dirk bodo 12. septembra v Ljutomeru odprli tudi veliko razstavo o kasaštvu, ki jo je KK Ljutomer pripravil s pomočjo Pomurskega pokrajinskega muzeja v Murski Soboti. Dva meseca bo razstava na ogled v Ljutomeru, nato pa še osem mesecev v Murski Soboti.
Kasač je nastal s plemenitvijo prleških kobil.
Imeli so konje in vinograde
Sicer pa res ni prav nobeno naključje, da so kasače vzredili prav Prleki. »Kasač je nastal namreč s plemenitvijo naših prleških kobil, ki so bile najprej domače delovne živali. Obdelovale so polja in opravljale vse vozne poti,« je pojasnil Branko Kristl. Prleki pa so imeli vedno tako konje kot tudi svoje vinograde. »To dobro prleško vino je imelo velik trg na Dunaju in v Trstu in seveda je bilo treba vino nekako pripeljati do kupcev v Avstriji in v Italiji ter potem po vsej Avstro-Ogrski,« je dodal. Ljutomerski kasač je z leti samo še pridobival hitrost in že pred koncem 19. stoletja so kasači omenjene trgovske poti premagovali že 10 do 14 dni prej kot ostali.
»Lastniki, ki so vozili tovor na Dunaj in v Trst, so, kot obstajajo tudi zgodovinski zapisi, večkrat na teh cestah med sabo tekmovali, kdo bo hitrejši, in glede na to so se pač enkrat usedli ter dogovorili, da bodo iz vsega tega naredili nekaj čisto uradnega. Takrat so tudi že slišali, da so leto dni pred njihovo dirko, leta 1873, tudi že dunajski kmetje naredili svojo prvo dirko na cesti,« je še razpredal Kristl. Tako je bil ljutomerski klub ustanovljen leto pozneje kot dunajski. »Dunajski je bil ustanovljen leta 1874, naš pa leto pozneje, 26. maja 1875.«
Smučar in konjenik
Med častnimi gosti letošnjega kasaškega derbija v Ljutomeru je bil tudi legendarni smučarski in konjeniški zanesenjak Lojze Gorjanc. Najprestižnejša dirka vsake tekmovalne sezone za kasače seveda ni mogla miniti brez njega. Mnogi ga poznajo kot izjemnega organizatorja tekmovanj v smučarskih skokih in poletih pa tudi po njegovih vrhunskih dosežkih v kasaškem športu. Kot rejec, trener in tekmovalec je dolga leta odlično branil barve Konjeniškega kluba Brdo in s konji zmagoval na vseh slovenskih hipodromih. Tudi v derbijih leta 1994 z Jaso in leta 1999 z Leif B. M. T.
Po Kristlovih besedah je bila Prlekija že od nekdaj najmočnejša v reji kasačev. »Občine vse od Veržeja, Križevcev, Ljutomera, Ščavniške doline, Svetega Jurija ob Ščavnici, tudi Radencev in Radgone, vse tu so bili doma rejci. In to so bila leta, ko je bilo skotenih 400 žrebet samo v tem našem predelu. Če to primerjamo z današnjim časom, jih je bilo lani v vsej Sloveniji samo 50,« je primerjal z določeno grenkobo.
Sicer pa v kasaču Kristl vidi tudi nasploh izjemno močno dediščino Prlekije in Slovenije: »Kasač je rdeča nit vsega v ljutomerski občini, zato menim, da bi morali na tem graditi naš turizem.« Pa četudi zadnja leta zaradi mehanizacije konj seveda ni bil več tako potreben in imajo konje kasače le še entuziasti. »Za nas je poglavitno, da se je upadanje kotitev žrebet kasačev ustavilo,« je poudaril.
Tamkajšnji klub ima trenutno okrog 270 članov, prihaja pa veliko mladih, pred katerimi je še kako svetla pot. Ob 150-letnici prvih kasaških dirk v Sloveniji je ljutomerska občina letošnje leto razglasila za leto ljutomerskega kasača.
400 žrebet je bilo pred 150 leti skotenih v Prlekiji. 50 pa lani v vsej Sloveniji. 1874 so ustanovili dunajski kasaški klub. 1875 pa je bil ustanovljen ljutomerski kasaški klub.
