Katastrofa v Ljubljani: na Ljubljanskem barju naleteli na obsežno onesnaženje vode
Člani oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani in Geografskega inštituta Antona Melika so v nedeljo na Ljubljanskem barju zaznali obsežno onesnaženje vode, najverjetneje s komunalnim blatom čistilnih naprav. Onesnaženje so potrdili tudi prvi testi, zato so odkritje med drugim prijavili pristojnemu inšpektoratu, krajinskemu parku in policiji.
Črn je celoten tok Ljubljanice
Kot je za STA potrdil profesor fizične geografije Uroš Stepišnik, so v nedeljo na onesnaženje naleteli ob rutinskem terenskem delu, in sicer na levem pritoku Ljubljanice, na potoku Bevški jarek, med Bevkami in Notranjimi Goricami. Vidni znaki onesnaženja se po njegovih besedah kažejo v zelo temni barvi vode, ki se širi skozi tok Bevškega jarka. Črn je celoten tok Ljubljanice po sotočju z Bevškim jarkom. Poleg tega je prisoten neprijeten vonj.
Na oddelku so zato izvedli teste kakovosti vode, in ti so pokazali onesnaženje z organskim materialom naravnega izvora.
Stepišnik je poudaril, da je vsebnost kisika v vodi Bevškega jarka le 12,4-odstotna. Prav tako so opazno povišane vrednosti fosfatov in kloridov. Analize prisotnosti težkih mineralov v vodi pa še potekajo.
Onesnaženje naj bi vplivalo tudi na vodo Ljubljanice ob njenem sotočju z Bevškim grabnom. Poleg tega se je onesnažena voda v času poplav razlila na okoliška območja, posledica pa da je odmrlo rastlinstvo na obsežnih travniških in poljskih površinah zunaj struge. Hkrati onesnažena Ljubljanica teče skozi središče Ljubljane.
So povzročitelji računali, da bodo vode blato hitro odnesle?
»Domnevamo, da je onesnaženje posledica izpusta komunalnega blata čistilnih naprav v pritok Ljubljanice, kar smo že opazili v preteklosti tudi na drugih območjih Slovenije. Podrobnejše analize v referenčnih laboratorijih, ki bodo sledile v okviru uradne preiskave, bodo lahko potrdile to domnevo,« je še navedel Stepišnik.
Povzročitelji so po njegovi oceni pred napovedanim deževjem, ki je pozneje povzročilo poplave, računali, da bodo vode blato hitro odnesle in se bodo tako izognili »aferam«, kakršnim smo bili ob nezakonitem odlaganju blata priča v preteklosti.
