NAPOVEDUJEJO ODPUŠČANJA
Katastrofalne napovedi: Ne bomo preživeli
V slovenskem turizmu so razočarani nad predlogi iz interventnega zakona in opozarjajo, da so boni le kratkoročna rešitev.
Odpri galerijo
V turistični sekciji, ki jo je koronakriza močno prizadela, so ogorčeni nad predlogom interventnega zakona. FOTO: Blaž Samec, Delo
Vlada danes obravnava interventni zakon, s katerim naj bi na pomoč zaradi posledic pandemije covida 19 na pomoč priskočili slovenskim gostincem in turizmu. A v turizmu so nad predvidenimi ukrepi močno razočarani in svarijo, da bodo morali odpuščati delavce.
Slovenska turistična podjetja si ogorčena zaradi predloga interventnega zakona za turizem, ker predvideva izpustitev enkratnega dodatka ali nadaljnjega kritja fiksnih stroškov. »V zakonu ni razen izdaje novih bonov predvideno praktično ničesar, kar bi lahko rešilo turistično panogo,« opozarjajo in poudarjajo, da so boni le kratkoročna rešitev manjšega segmenta slovenskega turizma. Slovenski turizem je namreč močno odvisen od tujih gostov in od dolgoročnega dela in investicij v privabljanje teh boni niso v pomoč. »Konec epidemije za nas na žalost ne pomeni zmožnosti nadaljevanja dela in takojšnjega prihoda dohodkov. Tako delavcem ne moremo zagotoviti niti skrajšanega delovnega časa in odpuščanja so neizogibna.«
Brez nadaljnjega kritja fiksnih stroškov ali enkratnega dodatka za najbolj prizadeta podjetja, ostaja velik del turistične dejavnosti povsem ohromljen in strukturno nesposoben za okrevanje in revitalizacijo. Prejšnji osnutki zakona so sicer predvidevali pomoč vsem najbolj prizadetim podjetjem, ki jim je promet zaradi posledic epidemije v letu 2020 padel vsaj za 65 odstotkov glede na leto 2019. Prejšnji osnutki zakona so predvidevali nadomestilo v znesku 10 odstotkov upada prometa, ki je pri mnogih turističnih podjetjih upadel za več kot 95 odstotkov.
Turistične agencije, mestni hotelirji, delavci v industriji srečanj, nekatera naravna zdravilišča in številni drugi, ki so odvisni pretežno od prihoda tujih gostov, bodo, če bo potrjen nov predlog zakona, prisiljeni v takojšnja odpuščanja zaposlenih, trdijo in dodajajo, da bodo tako izničeni tudi vsi prejšnji ukrepi, s katerimi je država spodbujala ohranitev delovnih mest in podjetij v turizmu. To bo imelo katastrofalne posledice na dolgoročno sposobnost okrevanja slovenskega turizma po korona krizi in zmanjšanje konkurenčnosti nasproti sosednjim državam.
»Receptivne turistične agencije ugotavljamo, da nas je novi predlog interventnega zakona popolnoma obšel. Kot 100-odstotnim izvoznikom slovenskega turizma za nas boni ne pomenijo ničesar, obljubljeno povračilo regresa pa dojemamo kot cinično popotnico zaposlenim, ki jih bomo morali odpustiti. Naša dejavnost se namreč še vedno ni vrnila, mednarodni turistični tokovi so šele na začetku ponovnega odpiranja, pričakujemo da bo treba še vsaj pol leta, da se bo situacija začela normalizirat. Naši gostje so izključno tujci, ki v veliki večini koristijo letalski prevoz,« pravi Miro Hribar iz turistične agencije. Dodaja, da je med koronakrizo v povprečju njihova dejavnost imela 95-odstotni upad prometa in da se je pri njih kriza začela najprej, iz nje pa bodo izšli kot zadnji.
Mišo Mrvaljević, generalni sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije (ZTAS), prav tako pravi, da predlog zakona turizmu ne pomaga: »Upravičeno pričakujemo, da se delu gospodarstva, ki je prinašal 12,4 odstotka BDP v Sloveniji, nameni nujna pomoč, da lahko preživi in znova zavzame pomembno mesto v slovenskem gospodarstvu.«
Miha Kovačič iz Kongresnega urada Slovenije pa meni, da njihova dejavnost brez podpore države ne bo preživela, zato je nujen sprejem zakona, ki vsebuje tudi enkratno pomoč podjetjem v višini 10 odstotkov prometa iz leta 2019: »Ta znesek pomoči bo država dobila nazaj z obrestmi v roku dveh let.«
Kaj poleg bonov še predvideva novi interventni zakon, si lahko preberete tukaj:
Boni jih ne bodo rešili
Slovenska turistična podjetja si ogorčena zaradi predloga interventnega zakona za turizem, ker predvideva izpustitev enkratnega dodatka ali nadaljnjega kritja fiksnih stroškov. »V zakonu ni razen izdaje novih bonov predvideno praktično ničesar, kar bi lahko rešilo turistično panogo,« opozarjajo in poudarjajo, da so boni le kratkoročna rešitev manjšega segmenta slovenskega turizma. Slovenski turizem je namreč močno odvisen od tujih gostov in od dolgoročnega dela in investicij v privabljanje teh boni niso v pomoč. »Konec epidemije za nas na žalost ne pomeni zmožnosti nadaljevanja dela in takojšnjega prihoda dohodkov. Tako delavcem ne moremo zagotoviti niti skrajšanega delovnega časa in odpuščanja so neizogibna.«
Prisiljeni bodo v odpuščanja
Brez nadaljnjega kritja fiksnih stroškov ali enkratnega dodatka za najbolj prizadeta podjetja, ostaja velik del turistične dejavnosti povsem ohromljen in strukturno nesposoben za okrevanje in revitalizacijo. Prejšnji osnutki zakona so sicer predvidevali pomoč vsem najbolj prizadetim podjetjem, ki jim je promet zaradi posledic epidemije v letu 2020 padel vsaj za 65 odstotkov glede na leto 2019. Prejšnji osnutki zakona so predvidevali nadomestilo v znesku 10 odstotkov upada prometa, ki je pri mnogih turističnih podjetjih upadel za več kot 95 odstotkov.
Turistične agencije, mestni hotelirji, delavci v industriji srečanj, nekatera naravna zdravilišča in številni drugi, ki so odvisni pretežno od prihoda tujih gostov, bodo, če bo potrjen nov predlog zakona, prisiljeni v takojšnja odpuščanja zaposlenih, trdijo in dodajajo, da bodo tako izničeni tudi vsi prejšnji ukrepi, s katerimi je država spodbujala ohranitev delovnih mest in podjetij v turizmu. To bo imelo katastrofalne posledice na dolgoročno sposobnost okrevanja slovenskega turizma po korona krizi in zmanjšanje konkurenčnosti nasproti sosednjim državam.
Povračilo regresa kot cinizem
»Receptivne turistične agencije ugotavljamo, da nas je novi predlog interventnega zakona popolnoma obšel. Kot 100-odstotnim izvoznikom slovenskega turizma za nas boni ne pomenijo ničesar, obljubljeno povračilo regresa pa dojemamo kot cinično popotnico zaposlenim, ki jih bomo morali odpustiti. Naša dejavnost se namreč še vedno ni vrnila, mednarodni turistični tokovi so šele na začetku ponovnega odpiranja, pričakujemo da bo treba še vsaj pol leta, da se bo situacija začela normalizirat. Naši gostje so izključno tujci, ki v veliki večini koristijo letalski prevoz,« pravi Miro Hribar iz turistične agencije. Dodaja, da je med koronakrizo v povprečju njihova dejavnost imela 95-odstotni upad prometa in da se je pri njih kriza začela najprej, iz nje pa bodo izšli kot zadnji.
Mišo Mrvaljević, generalni sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije (ZTAS), prav tako pravi, da predlog zakona turizmu ne pomaga: »Upravičeno pričakujemo, da se delu gospodarstva, ki je prinašal 12,4 odstotka BDP v Sloveniji, nameni nujna pomoč, da lahko preživi in znova zavzame pomembno mesto v slovenskem gospodarstvu.«
Miha Kovačič iz Kongresnega urada Slovenije pa meni, da njihova dejavnost brez podpore države ne bo preživela, zato je nujen sprejem zakona, ki vsebuje tudi enkratno pomoč podjetjem v višini 10 odstotkov prometa iz leta 2019: »Ta znesek pomoči bo država dobila nazaj z obrestmi v roku dveh let.«
Kaj poleg bonov še predvideva novi interventni zakon, si lahko preberete tukaj:
