Katero od treh cepiv je povzročilo največ neželenih učinkov

Cepljenje proti novemu koronavirusu je v polnem zamahu. Trenutno imamo v Sloveniji na razpolago tri cepiva. Konec leta lani smo dobili cepivo proizvajalcev Pfizer in Biontech, nato Modernino, nazadnje pa še AstraZenecino (kmalu se pričakuje še cepivo Johnson & Johnson, vse več se govori o kitajskem in ruskem). Prvi dve sta si po način delovanju podobni (mRNA-cepivi, gre za novo tehnologijo vnosa genskega materiala v naš organizem), medtem ko je AstraZenecino klasično – precej strokovno zapisano na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ): sestavljeno je iz drugega virusa – iz družine adenovirusov – , ki je bil spremenjen tako, da vsebuje gen za sintezo beljakovin virusa sars-cov-2.
 

Učinkovitost cepiv

Poleg tehnologije se cepiva razlikujejo tudi po učinkovitosti. Cepivi mRNA naj bi zagotavljali 90-odstotno varovanje pred virusom, medtem ko naj bi bilo cepivo AstraZenece nekoliko manj učinkovito. Sprva se je govorilo o okoli 60 odstotkih, danes o okoli 70. Vsa cepiva, ki so nam na voljo, prejmemo v dveh dozah.
 

Cepiva in neželeni učinki

Cepiva lahko primerjamo tudi po številu prijavljenih neželenih učinkov (podatke zagotavlja NIJZ, zadnji dostopni so do 28. februarja 2021). Daleč največ jih je bilo prijavljenih za Pfizerjevo in Biontechovo, kar je popolnoma logično, saj je bilo tega cepiva pri nas tudi daleč največ. Do konca februarja je bilo z njim opravljeno 155.000 cepljenj, po statistiki NIJZ pa je bilo prijavljenih 1823 neželenih učinkov (1,18 odstotka). Največji delež neželenih učinkov, tako kaže statistika, ima cepivo AstraZenece. Do danes je bilo 12.737 cepljenj, skupno število stranskih učinkov pa znaša natanko 200. To pomeni, da neželeni učinki cepljenja, ko jih primerjamo s skupnim številom cepljenj, predstavljajo 1,57 odstotka.
​
​Za cepivo Moderne je v statistiko vpisanih 10 neželenih učinkov, kar ob 4910 cepljenih pomeni, da delež stranskih učinkov znaša 0,20 odstotka, to je tudi najmanj med vsemi tremi cepivi (podrobneje v spodnji tabeli).


 

Če preračunamo ...

Da bo lažje razumeti in primerjati, smo izračunali, kaj bi pomenil ob Pfizerjevem številu cepljenj AstraZenecin delež neželenih učinkov. S Pfizerjevim cepivom je bilo 154.959 cepljenj, AstraZenecin delež neželenih učinkov pa je 1,57. Številki zmnožimo (154.959 x 0,0157) in ugotovimo, da bi v tem primeru v statistiko bilo 2433 neželenih učinkov. To je 610 več kot pri Pfizerju (33,5 odstotka več).
 

Zakaj imamo tako malo cepiva Moderne?

Cepivo proizvajalca Moderna je bilo pri nas na voljo kmalu po Pfizerjevem, torej pred AstraZenecinim, a po vpisanem v statistiki vidimo, da so ga uporabili daleč najmanj. Portal Politico v včeraj objavljeni novici navaja, da več kot pol držav EU ni naročilo dodatnih doz cepiva Moderna, čeprav so to možnosti imele. Med šestnajsterico je tudi Slovenija, pa denimo Madžarska. Tam so po obtožbah opozicije, da ne izkoriščajo vseh možnosti, pojasnili, da bi bilo cepivo dostavljeno prepozno.
​
​Vzhodni sosedi so posegli tudi po madžarskem in kitajskem cepivu, kljub temu da ga evropska agencija za zdravila (EMA) ni odobrila. Bomo to storili tudi v Sloveniji? V petek so nam na vprašanja glede nakupa neodobrenih cepiv, ki jih drugod že uporabljajo, z ministrstva za zdravje sporočili: »Ne, Slovenija sodeluje le s proizvajalci cepiv, ki so predhodno sklenili pogodbo z Evropsko komisijo in so pridobili dovoljenje za promet pri Evropski agenciji za zdravila. Proizvajalci cepiv, s katerimi je Evropska komisija sklenila dogovor APAs in so pridobili dovoljenje za promet pri Evropski agenciji za zdravila bodo zagotovili v letu 2021 Sloveniji dovolj cepiv, s katerimi bi lahko bila dosežena višja precepljenost od pričakovanih 60 %. Če bo do sredine marca pridobil dovoljenje za promet pri Evropski agenciji za zdravila še četrti proizvajalec, bo možno, da bi se pričakovana precepljenost dosegla do druge polovice letošnjega leta.«