KAJ PA TRANSPARENTNOST?
Katičeva: Tožba zaradi preiskav v Banki Slovenije pomemben precedens
Katičeva prejem tožbe pričakuje v roku treh mesecev.
Odpri galerijo
Andreja Katič, ministrica za pravosodje. FOTO: Roman Šipić, Delo
LJUBLJANA – Ministrica za pravosodje Andreja Katič je ob napovedani tožbi zaradi preiskav v Banki Slovenije julija 2016 ponovno spomnila, da se je slovenska centralna banka šele ob hišnih preiskavah začela sklicevati na nedotakljivost arhivov. »Ko bomo dobili tožbo, bomo pripravili odgovor,« je dejala. Meni tudi, da gre za pomemben precedens. Slovenski organi so hišno preiskavo v Banki Slovenije izvedli 6. julija 2016, ker drugače niso mogli priti do gradiva, ki so ga potrebovali za ugotovitev morebitnih nepravilnosti ob sanaciji bančne luknje konec leta 2013.
»Sama odločno podpiram delovanje naših organov, tako policije kot tudi tožilstva,« je danes na zastavljeno vprašanje na novinarski konferenci po seji vlade zatrdila Katičeva. Kot je pojasnila, so poskušali ves čas sodelovati z Banko Slovenije, vendar pa gradiv niso mogli dobiti, zato je tožilstvo na podlagi sodne odredbe izvedlo hišno preiskavo. »In šele takrat so se začeli sklicevati na imuniteto arhivov Evropske centralne banke oz. EU,« je dejala o odzivu iz centralne banke.
Na ravnanje slovenskih organov se je že kmalu po hišnih preiskavah odzvala Evropska komisija, najprej s protestom in nato z opominom, prejšnji teden pa je sporočila, da namerava zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov osrednje denarne ustanove območja evra proti Sloveniji sprožiti postopek pred Sodiščem EU. Katičeva prejem tožbe pričakuje v roku treh mesecev. »Ko bomo dobili tožbo, bomo pripravili odgovor,« je dejala in dodala, da so s primerom že seznanili druge države članice ter jim pojasnili slovenski pogled na zadevo. Po njenem mnenju gre namreč za precedens tudi za druge države, saj bo razplet primera pomemben tudi zanje. Evropska komisija si namreč pojem njenih arhivov razlaga zelo široko, je pojasnila.
Če se za arhiv Evropske centralne banke šteje tudi e-pošta in je naši organi ne smejo pogledati, potem se zdi Katičevi to »zelo, zelo široko tolmačenje evropske imunitete«. Slovenija se s tem ne strinja, je poudarila. Ministrica meni, da bi Evropska komisija morala slediti tudi načelom transparentnosti ter javnosti delovanja in zaradi tega sodelovati z nacionalnimi varnostnimi organi, kar pa se v tem primeru ni zgodilo.
»Sama odločno podpiram delovanje naših organov, tako policije kot tudi tožilstva,« je danes na zastavljeno vprašanje na novinarski konferenci po seji vlade zatrdila Katičeva. Kot je pojasnila, so poskušali ves čas sodelovati z Banko Slovenije, vendar pa gradiv niso mogli dobiti, zato je tožilstvo na podlagi sodne odredbe izvedlo hišno preiskavo. »In šele takrat so se začeli sklicevati na imuniteto arhivov Evropske centralne banke oz. EU,« je dejala o odzivu iz centralne banke.
Na ravnanje slovenskih organov se je že kmalu po hišnih preiskavah odzvala Evropska komisija, najprej s protestom in nato z opominom, prejšnji teden pa je sporočila, da namerava zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov osrednje denarne ustanove območja evra proti Sloveniji sprožiti postopek pred Sodiščem EU. Katičeva prejem tožbe pričakuje v roku treh mesecev. »Ko bomo dobili tožbo, bomo pripravili odgovor,« je dejala in dodala, da so s primerom že seznanili druge države članice ter jim pojasnili slovenski pogled na zadevo. Po njenem mnenju gre namreč za precedens tudi za druge države, saj bo razplet primera pomemben tudi zanje. Evropska komisija si namreč pojem njenih arhivov razlaga zelo široko, je pojasnila.
Če se za arhiv Evropske centralne banke šteje tudi e-pošta in je naši organi ne smejo pogledati, potem se zdi Katičevi to »zelo, zelo široko tolmačenje evropske imunitete«. Slovenija se s tem ne strinja, je poudarila. Ministrica meni, da bi Evropska komisija morala slediti tudi načelom transparentnosti ter javnosti delovanja in zaradi tega sodelovati z nacionalnimi varnostnimi organi, kar pa se v tem primeru ni zgodilo.
