Katrco oblekli v les

LJUBLJANA – Mizar je poleg zidarja, pleskarja, pečarja, vodovodarja popolnoma degradiran in deficitaren poklic. A da je v obdelavi lesa perspektiva, najbolje dokazuje šest dijakov danes četrtega letnika Srednje lesarske šole Ljubljana, ki so si okoli novega leta zamislili, da bodo izdelali lesen avtomobil. »Ni šlo za zaključno nalogo ob koncu triletnega programa, ampak čisto tako, za zraven,« so nam povedali Jan Škarja, Domen Kranjc, Andraž Ahčin, Kristian Zore, Nejc Laharnar, Anže Cerar in Martin Duša.

»Pri nas doma imamo avtomehanično delavnico. Našli smo staro katrco in odrezali kabino,« je povedal Škarja, vodja projekta Lesena katrca. Ostala je le platforma na kolesih. S pomočjo mentorjev Viktorja Piršiča, Gregorja Viranta in Franca Viranta so zrisali načrte in izbrali materiale.
Na vprašanje, koliko ur so porabili za izdelavo pick up avtomobilčka, so zmajevali z glavo in povedali, da so delali tako v šoli kot doma. Vsi so delali oz. sodelovali tako pri konstrukciji kot pri detajlih vozila. Anže in Andraž sta se denimo lotila izdelave strehe, ki je iz hrasta.

Spomnimo, katrca je imela mala kolesa, le 13-colska platišča, danes imajo avtomobili 15-colska in večja. A z jeklenimi platišči bi bila videti smešno, zato so skicirali zunanji videz platišč, nato pa dijake strojnike, ki domujejo v isti stavbi, prosili, naj jim izdelajo relief, kamor so nalepili lesene dele in vse skupaj spojili na platišče. Sicer platišča delujejo zelo športno, saj imajo le štiri špice.

Leseni avtomobil je dovršen do zadnjega detajla. Zanimiva se nam je zdela denimo kljuka na vratih, ki so jo izdelali na samosvoj način – iz ostankov. »Če si predstavljate leseno skledo, ki smo jo prerezali in polovičko pritrdili na vrata.«
Lesena so tudi ogrodja zunanjih vzvratnih ogledal.

Kristian nam pove, da se je večino časa ukvarjal z izdelavo, brušenjem in barvanjem, lakiranjem armaturne plošče.
Na streho so vrezali svoja imena, da bodo naslednje generacije vedele, kdo je ustvaril leseni avtomobil, ki so mu nadeli simpatično ime Woody. Seveda ni registriran, čeprav luči, smerokazi in zavore delujejo. A konec koncev so ga fantje izdelali zaradi lastnega zanimanja. Lesena katrca Woody predstavlja najstniške sanje, ki so se uresničile. Dijaki priznavajo, da so se skozi proces izdelave ogromno naučili, hkrati pa izkusili, kako stvar izdelati od začetka do konca. Temu se reče mojstrstvo.

Pogovarjali smo se v veliki delavnici, kjer imajo shranjen avtomobil. Priznali so, da jim je šola dala podporo, poleg mentorjev so posebej omenili ravnateljico Majdo Kanop, ki je takoj razumela, kaj bi dijaki radi, in jim stala ob strani.

Kot nam je povedala ravnateljica Kanopova, tudi sama magistrica lesarstva, je bilo v osemdesetih na lesarski šoli več kot osemsto dijakov, danes jih je 470: »Kljub temu se stvari obračajo na bolje, saj smo jih imeli že 400. Vse več je zanimanja za lesarski, mizarski poklic, ki ima zagotovo perspektivo. V izobraževanju je treba slediti potrebam gospodarstva. Ne nazadnje so dijaki Woodyja naredili iz materialov, ki so jih v celoti prispevala podjetja, s katerimi šola tudi sicer dobro sodeluje.

Za Slovenijo je les strateška surovina in ena od konkurenčnih prednosti,« poudarja Kanopova in dodaja, da so žal prav tehniški poklici še vedno premalo cenjeni in plačani. »Strokovni kader s posebnimi znanji mora biti dobro plačan, pogosto to ni zagotovljeno, in to je verjetno glavni razlog, da se mladi odločajo za druge poti.«


Posebne pozornosti je vredna volja omenjenih dijakov, avtorjev lesene katrce, ki so, namesto da bi se popoldne potikali naokoli, v delavnici ustvarjali. Iz veselja. Poleg lesenega avtomobila so za zaključek triletne mizarske šole naredili vsak svoj izdelek: predalnik, mizo, klubsko mizo, stol, omarico. Potrdili so, da se lahko v šoli naučiš mizariti, če le želiš.