Katrco so naredili iz lesa

LJUBLJANA – Dijakom in dijakinjam zaključnih letnikov srednje lesarske šole v Ljubljani so že podelili spričevala, v teh dneh pa se odločajo, kako naprej. Zaposlitev, obrt ali nadaljevanje študija so teme, ki so prav zdaj na dnevnem redu mladih mizarjev, obdelovalcev lesa in lesarskih tehnikov.

Še pred tem so pokazali, kaj so med šolskim letom ustvarili, saj so že po tradiciji pripravili razstavo svojih izdelkov. V enem primeru je šlo za skupinski izdelek, saj je šest fantov iz istega razreda na šasiji stare katrce iz lesa izdelalo avtomobil.
 

Iz starega nekaj novega

Mag. Majda Kanop, ravnateljica srednje lesarske šole, je povedala, da na razstavi predstavljajo izdelke zaključnih letnikov njihovih različnih programov, to je dveh programov lesarski tehnik in programa mizar, poleg tega so na razstavi izdelki iz programa feniks: »Gre za izdelavo česa novega iz starih stvari. Vrh celotnega dogajanja je bila predstavitev lesenega avtomobila, ki ga je ustvarilo šest fantov zaključnega letnika iz programa mizar. Po novem letu so začeli delati. Za osnovo so vzeli katrco iz leta 1997, jo v celoti porezali ter povsem na novo opremili z lesenimi deli in detajli. Avto je vozen, žal pa zanj verjetno ne bi dobili homologacije, torej ga ne bi mogli registrirati.«

Jan Škarja, dijak tretjega letnika iz programa mizar, je bil vodja projekta izdelave lesenega avtomobila ali woodyja, kot so ga v zadnjih dneh poimenovali. »Dobili smo popolnoma delujočo katrco,« je povedal Jan. »Ko so porezali karoserijo, nam je ostalo le podvozje z motorjem. Potem smo januarja letos začeli izdelovati stranice in celotno konstrukcijo. Vse smo gradili na podvozju, na lesenih ploščah, tako da je celotna konstrukcija iz lesa. Za izdelavo nismo porabili niti enega kosa kovine ali umetne mase. Izjema je izolacija, za katero smo uporabili stiropor. Les kot gradivo se je dobro obnesel, slaba lastnost pa je teža avtomobila, ki se je zaradi tega znatno povečala. Streha je izdelana iz masivnega hrasta, stranice pa iz lepljenega lesa.«

Zanima nas, ali so se pri oblikovanju zunanjosti zgledovali po katrci ali so se odločili za svojo obliko. »Da, pri izdelavi lesenega avtomobila smo se zgledovali po katrci, saj smo poskušali kar se da dobro posneti njeno prvotno obliko,« je povedal Jan.

»Zato pa je ta naš leseni avto še toliko bolj privlačen in zanimiv. Dvosed je, v zadnjem delu pa smo uredili klopi za prevoz potnikov. Škoda le, da smo bili omejeni s časom, saj smo morali nekatere dele poenostaviti. Smo pa presegli pričakovanja, zato smo toliko bolj veseli, da nam je uspelo. Gradnjo avtomobila bomo še nadaljevali, saj bomo nekateri nadaljevali šolanje na višji stopnji.«
 

Izdelal si bo orgle

Matic Jančar je s koncem šolskega leta postal lesarski tehnik, za zaključek šolanja pa je izdelal lesene miniaturne orgle. »To je bil prav poseben izziv, kjer sem preizkusil svoje zmožnosti, kaj bom lahko s takim velikim projektom ustvaril v enem letu,« je povedal Matic.


»Vse načrte sem izdelal povsem sam. Orgle, ki jih zdaj izdelujem, so plod moje domišljije. Niso še povsem dokončane, saj bom potreboval še približno tri mesece, da bom nanje lahko tudi zaigral. Verjamem, da bom ta instrument izdelal do konca. Za zdaj imam izdelanih pet od 56 lesenih piščali, na srečo pa sem začel z največjimi. Nadaljnja izdelava bo mnogo lažja, saj se bo velikost piščali zmanjševala. Največja piščal je dolga okrog 130 cm, najmanjša pa bo merila le približno 8 cm. Zvok sem seveda preizkušal, tako da lahko z gotovostjo rečem, da piščali delujejo. Pomoč sem poiskal pri orglarskem mojstru Boštjanu Černetu z Vira pri Domžalah, ki mi je pomagal s praktičnimi nasveti. Kot lesar sem se odločil, da vse izdelam iz lesa, tudi klaviaturo, torej tudi črne in bele tipke. Šolanje bom nadaljeval na lesarski fakulteti, še naprej pa bom gojil tudi ljubezen do glasbe, saj med drugim ljubiteljsko igram klavir. Če mi bo uspelo, bi z veseljem izdeloval orgle.«
 

Po šoli k mizarju

Jakob Krt je že zaključil četrti letnik srednje lesarske šole, za zaključni izdelek pa je napravil bas kitaro. »Glasba me spremlja od otroštva, to imamo v družini. Izdelava bas kitare je bila prav poseben izziv, čeprav sem v začetnih letnikih nameraval izdelati harmoniko, ker me je to zelo veselilo. Pri bas kitari izbira lesa niti ni tako pomembna, saj je glasbilo polno. Vir zvoka so magneti in elektronika, ki je potrebna, da kitara poje. Za trup sem izbral svetlo-temno kombinacijo zaradi lepega kontrasta. Uporabil sem jelšo, za vrat pa javor, ker je svetlejše barve. Na zgornjem delu vratu je les venge, temnejši in zelo trd afriški les, kar je pomembno, da se ubiralka ne obrabi. V trupu sem izdelal še detajl, kjer sem ploskovno zlepil dve plasti jelše, vmes pa sem dal dimljeni hrast, tako da je do izraza prišla temna črta. Bas kitaro je pregledal mojster za tovrstna glasbila Matjaž Rems iz Kamnika in moje delo je zelo pohvalil. Šolanja ne bom nadaljeval, ker me bolj veseli praktično delo. Zato se bom zaposlil pri mizarju, kjer že več let sodelujem.«


Ko Tadeja, ki je končal šolanje na srednji lesarski šoli, povprašamo po priimku, pokaže na diatonično harmoniko, kjer navpično piše Peternelj. To je njegov izdelek ob zaključku šolanja. »Že osmo leto igram diatonično harmoniko, že v prvem letniku pa sem se odločil, da jo bom tudi izdelal kot končni izdelek četrtega letnika. Dijaki naše šole, ki so že končali šolanje, so mi pomagali z načrti. Vse lesene dele sem izdelal sam, drugo, na primer tipke, pa sem kupil v nekem podjetju. Šolanje bom nadaljeval na fakulteti, verjetno pa bom izdelal še kakšno harmoniko, seveda če bo zanimanje za nakup.«