Kave in šilca ostrega ne bodo rešili gostiln
Vrata so odprli lokali in restavracije, ki imajo vrtove in terase. Gostinci se bojijo negotove prihodnosti.
Odpri galerijo
»En sam mogočen bulvar z drevesi in veliko kavarno na soncu z močno črno kavo v čisto majhnih skodelicah/En sam ne nujno zelo čeden moški ali ženska, ki te ljubi/En sam čudovit dan,« je že dolgo tega v pesmi Recept za srečo v Kabarovsku ali kjer koli drugje zapisal ameriški pesnik Lawrence Ferlinghetti. Tako nekako bi lahko strnili to pogrešanje druženja v lokalih, ki so svoja vrata zaprli pred več kot sedmimi tedni.
»Bolj kot kavo sem pogrešala posedanje po lokalih. Zato sem komaj čakala, da so se lokali odprli in da sva se lahko srečala s prijateljem Jako. Za odprtje sva si privoščila tudi šilce ostrega,« nam je zaupala Ljubljančanka Milica, medtem ko se je nastavljala sramežljivim sončnim žarkom. Podoba glavnega mesta je bila v ponedeljek za nekaj odtenkov bolj živahna, kot smo je bili vajeni zadnje tedne, ko je bolj spominjala na mesto duhov.
V ponedeljek so namreč vrata odprli številni lokali in restavracije, ki imajo terase in vrtove. Po navodilih vlade je zaradi zaščitnih ukrepov trenutno dovoljena le strežba zunaj, pri čemer morajo gostinci oziroma lastniki lokalov poskrbeti za ustrezno varnostno razdaljo med gosti oziroma mizami in tudi za ustrezna zaščitna sredstva, kot so maske, razkužila …
Ni gostinca, ki ga skoraj dvomesečna prepoved obratovanja finančno ne bi tako rekoč oglodala do kosti.
»Nekaj upanja in motivacije daje obisk prvih gostov po dolgem času in predvsem občutek, da niso pretirano zadržani in prestrašeni, čeprav se ukrepov vestno držijo,« nam je zaupal Matej Šulek, lastnik dveh biljardnih hiš v središču Ljubljane.
»Naš izpad je več kot 90-odstoten, kar verjetno velja za večino gostincev. A bolj kot čas karantene me skrbi nepredvidljivost, ta negotovost za naprej. Dvomim, da bo tako, kot je bilo pred koronavirusom, bolj verjetno je, da bo strah v ljudeh še dlje prisoten. Zato me prihodnost oziroma dolgoročnost teh ukrepov trenutno bolj skrbi, saj se mi zdi, da bi lahko vse skupaj trajalo vsaj do odkritja cepiva,« pravi Šulek, ki v obeh lokalih zaposluje približno 20 ljudi. Predvideva tudi, da bi se lahko ponovilo obdobje finančne krize, kot je bila v letih 2008 in 2009, »ko začnejo ljudje varčevati, gostilne pa v takšnem primeru zagotovo spadajo med luksuz«.
Biljardna hiša na Parmovi v Ljubljani je znana destinacija ljubiteljev biljarda, jeseni lani pa je Šulek podobno hišo odprl še na Bavarskem dvoru. »Nismo še dobro začeli delati, da bi povrnili investicije in zagonska sredstva, ko se je vse ustavilo. Ljudje znamo hitro spremeniti svoje navade, zato dvomim, da bo zdaj kakšen drastičen odziv. Precej smo odvisni tudi od turistov, ki jih zdaj sploh ni, tako da smo kar pod pritiskom,« pojasnjuje sogovornik in dodaja, da v novem lokalu ponujajo tudi tako imenovano bistro hrano, torej »prilagojeno lokaciji in stilu lokala«.
Ne glede na to, da bo država prispevala pomoč v obliki plačanih prispevkov in 80 odstotkov za zaposlene, »je to kaplja v morje v primerjavi z izpadom dohodka za dva meseca. Samo čakaš in gledaš; vse stoji, nobenih dogodkov ni, cel kup kapacitet stoji, od športno-rekreativnih dejavnosti, kot je igranje biljarda, do denimo koncertov …«
Lastnika restavracije z italijansko hrano Rex na Cankarjevi v Ljubljani sta v zadnjih treh tednih, po velikonočnih praznikih, finančno izgubo poskušala reševati s take away hrano, in to po znižanih cenah. Dvajset odstotkov nižja je tudi cena pijače. »Sama sva razvažala pice in drugo hrano, a to se seveda ne more primerjati s časom, ko je lokal polno obratoval,« pravi Aleš Dečman.
Restavracija je tako rekoč nova, saj je vrata odprla avgusta lani in hitro pridobila sloves tudi med italijanskimi turisti. A turistov ni. Ne italijanskih ne katerih drugih. Je pa bila terasa Rexa v ponedeljek okoli poldneva ena bolj polnih. »Ravno smo dobro začeli, ko se je vse ustavilo. Računali smo, da bomo finančno splavali, zdaj pa smo potonili,« pojasnjuje poslovni partner Dejan Mušič in dodaja, da od države do zdaj niso dobili nič.
»Mi smo že februarja čutili velik upad gostov in lokal zaprli že v petek, 13. marca, ko je vlada razglasila epidemijo. Gostov ni bilo že tistega dne. Na čakanju imamo sedem zaposlenih, čeprav smo računali, da stanje ne bo trajalo dolgo, zato nikogar od zaposlenih nismo odslovili. A prihodnost je tudi za nas zelo vprašljiva,« pravi Dečman.
Država je odredila pogoje, pod katerimi lokali obratujejo. Gostinci so namreč dolžni poskrbeti za zaščitne ukrepe svojih zaposlenih in gostov. Tako mora biti med mizami najmanj meter in pol razdalje, na voljo morajo biti razkužila, zaposleni morajo biti ustrezno zaščiteni z maskami in rokavicami. Za isto mizo naj bi dovolj narazen sedeli le tisti iz istega gospodinjstva, gostinci pa pravijo, da ne bodo preverjali, ali gostje omizja živijo v skupnem gospodinjstvu.
»Morali smo narediti tudi nove jedilne liste, saj morajo biti takšni, da jih lahko razkužimo, kar je seveda dodaten strošek,« še dodaja Dečman. Za zdaj so zelo zadovoljni, da se je začelo premikati, a jih negotova prihodnost, morda tudi drug izbruh koronavirusa, zelo skrbi. »Problem se lahko pojavi že po prvem dežju, saj nimamo strehe,« opozarjajo tako Šulek kot lastnika Rexa.
»Bolj kot kavo sem pogrešala posedanje po lokalih. Zato sem komaj čakala, da so se lokali odprli in da sva se lahko srečala s prijateljem Jako. Za odprtje sva si privoščila tudi šilce ostrega,« nam je zaupala Ljubljančanka Milica, medtem ko se je nastavljala sramežljivim sončnim žarkom. Podoba glavnega mesta je bila v ponedeljek za nekaj odtenkov bolj živahna, kot smo je bili vajeni zadnje tedne, ko je bolj spominjala na mesto duhov.
V ponedeljek so namreč vrata odprli številni lokali in restavracije, ki imajo terase in vrtove. Po navodilih vlade je zaradi zaščitnih ukrepov trenutno dovoljena le strežba zunaj, pri čemer morajo gostinci oziroma lastniki lokalov poskrbeti za ustrezno varnostno razdaljo med gosti oziroma mizami in tudi za ustrezna zaščitna sredstva, kot so maske, razkužila …
Ni gostinca, ki ga skoraj dvomesečna prepoved obratovanja finančno ne bi tako rekoč oglodala do kosti.
»Nekaj upanja in motivacije daje obisk prvih gostov po dolgem času in predvsem občutek, da niso pretirano zadržani in prestrašeni, čeprav se ukrepov vestno držijo,« nam je zaupal Matej Šulek, lastnik dveh biljardnih hiš v središču Ljubljane.
Negotova prihodnost
»Naš izpad je več kot 90-odstoten, kar verjetno velja za večino gostincev. A bolj kot čas karantene me skrbi nepredvidljivost, ta negotovost za naprej. Dvomim, da bo tako, kot je bilo pred koronavirusom, bolj verjetno je, da bo strah v ljudeh še dlje prisoten. Zato me prihodnost oziroma dolgoročnost teh ukrepov trenutno bolj skrbi, saj se mi zdi, da bi lahko vse skupaj trajalo vsaj do odkritja cepiva,« pravi Šulek, ki v obeh lokalih zaposluje približno 20 ljudi. Predvideva tudi, da bi se lahko ponovilo obdobje finančne krize, kot je bila v letih 2008 in 2009, »ko začnejo ljudje varčevati, gostilne pa v takšnem primeru zagotovo spadajo med luksuz«.
Nekatere terase in vrtovi v primeru dežja ne bodo mogli obratovati, saj nimajo strehe.
Biljardna hiša na Parmovi v Ljubljani je znana destinacija ljubiteljev biljarda, jeseni lani pa je Šulek podobno hišo odprl še na Bavarskem dvoru. »Nismo še dobro začeli delati, da bi povrnili investicije in zagonska sredstva, ko se je vse ustavilo. Ljudje znamo hitro spremeniti svoje navade, zato dvomim, da bo zdaj kakšen drastičen odziv. Precej smo odvisni tudi od turistov, ki jih zdaj sploh ni, tako da smo kar pod pritiskom,« pojasnjuje sogovornik in dodaja, da v novem lokalu ponujajo tudi tako imenovano bistro hrano, torej »prilagojeno lokaciji in stilu lokala«.
Ne glede na to, da bo država prispevala pomoč v obliki plačanih prispevkov in 80 odstotkov za zaposlene, »je to kaplja v morje v primerjavi z izpadom dohodka za dva meseca. Samo čakaš in gledaš; vse stoji, nobenih dogodkov ni, cel kup kapacitet stoji, od športno-rekreativnih dejavnosti, kot je igranje biljarda, do denimo koncertov …«
Namesto papirnatega plastificiran
Lastnika restavracije z italijansko hrano Rex na Cankarjevi v Ljubljani sta v zadnjih treh tednih, po velikonočnih praznikih, finančno izgubo poskušala reševati s take away hrano, in to po znižanih cenah. Dvajset odstotkov nižja je tudi cena pijače. »Sama sva razvažala pice in drugo hrano, a to se seveda ne more primerjati s časom, ko je lokal polno obratoval,« pravi Aleš Dečman.
Veliko bolj zadovoljni so se zdeli v frizerskem salonu na Čopovi v Ljubljani. »Že ko smo bili doma, smo v podjetju Lassana, ki ima 14 poslovalnic, uvedli naročanje samo po internetu. V našem lokalu nimam težav z zagotavljanem ustrezne varnostne razdalje, saj je v dveh nadstropjih. Tako da delamo štiri, po dve na izmeno, in ločeno, saj je vsaka v svojem nadstropju,« nam je zaupala frizerka Barbara Štaba. Delodajalec je poskrbel za zaščitna sredstva, tudi za vizirje, v lokal stranke vstopajo posamično. »Stranke so naročene na uro, med eno in drugo je najmanj 15-minutni premor, v katerem pobrišemo in razkužimo prostor, stol, ogledalo, polico, sebe, skratka vse, kar je treba,« pojasnjuje Štabova in dodaja, da je za lastno zdravje ne skrbi: »Primerno sem zaščitena.«
Restavracija je tako rekoč nova, saj je vrata odprla avgusta lani in hitro pridobila sloves tudi med italijanskimi turisti. A turistov ni. Ne italijanskih ne katerih drugih. Je pa bila terasa Rexa v ponedeljek okoli poldneva ena bolj polnih. »Ravno smo dobro začeli, ko se je vse ustavilo. Računali smo, da bomo finančno splavali, zdaj pa smo potonili,« pojasnjuje poslovni partner Dejan Mušič in dodaja, da od države do zdaj niso dobili nič.
»Mi smo že februarja čutili velik upad gostov in lokal zaprli že v petek, 13. marca, ko je vlada razglasila epidemijo. Gostov ni bilo že tistega dne. Na čakanju imamo sedem zaposlenih, čeprav smo računali, da stanje ne bo trajalo dolgo, zato nikogar od zaposlenih nismo odslovili. A prihodnost je tudi za nas zelo vprašljiva,« pravi Dečman.
Država je odredila pogoje, pod katerimi lokali obratujejo. Gostinci so namreč dolžni poskrbeti za zaščitne ukrepe svojih zaposlenih in gostov. Tako mora biti med mizami najmanj meter in pol razdalje, na voljo morajo biti razkužila, zaposleni morajo biti ustrezno zaščiteni z maskami in rokavicami. Za isto mizo naj bi dovolj narazen sedeli le tisti iz istega gospodinjstva, gostinci pa pravijo, da ne bodo preverjali, ali gostje omizja živijo v skupnem gospodinjstvu.
7 tednov so bili lokali povsem zaprti.
»Morali smo narediti tudi nove jedilne liste, saj morajo biti takšni, da jih lahko razkužimo, kar je seveda dodaten strošek,« še dodaja Dečman. Za zdaj so zelo zadovoljni, da se je začelo premikati, a jih negotova prihodnost, morda tudi drug izbruh koronavirusa, zelo skrbi. »Problem se lahko pojavi že po prvem dežju, saj nimamo strehe,« opozarjajo tako Šulek kot lastnika Rexa.