DAN KAVE
Kavne skodelice tudi na nogavicah
Dvodnevni festival kave je spremljala ponudba ulične hrane, piva in koktajlov.
Odpri galerijo
Nedavno, točneje 1. oktobra, je bil mednarodni dan kave. Kava je ena od treh pijač – poleg vode in čaja –, ki se jih na svetu popije največ in ki se pijejo najpogosteje. Kavoljubci so mednarodni dan začeli praznovati 1. oktobra 2015; letos smo ga torej zaznamovali četrtič zapored. Prvič so ga razglasili na razstavi Expo 2015 v Milanu, organizirala pa ga je mednarodna organizacija za kavo (International Coffee Organization, ICO); tam je potekal tudi globalni forum o tem napitku.
Ljubljana se je po svoje priključila praznovanju. V Mestnem muzeju so namreč pripravili Ljubljana Coffee festival, na katerem so predstavili vrhunsko ponudbo v Sloveniji, hkrati pa je združil kulinarične profesionalce, lastnike kavarn in ljubitelje kave. Poleg običajnih vrst, ki jih po navadi kupujemo v samopostrežnih trgovinah, se na našem tržišču že nekaj časa pojavlja kava iz Kenije, Brazilije, Etiopije, Paname in Gvatemale ter drugih držav.
Domači in tuji ponudniki so na festivalskih pokušinah ponudili svoje znamke. Dvodnevno prireditev (v petek in soboto) je spremljala še ponudba ulične hrane, kraft piva in koktajlov. Zraven sta potekali dve profesionalni tekmovanji v pripravi kave, program pa so dopolnili s strokovnimi predavanji in delavnicami o pripravi kave, ki so jih izvajali profesionalci z različnih področij te industrije.
Avstrijci so za ljubitelje pripravili zanimivo novost. Lukas Leitsberger iz podjetja 25 grams iz Celovca je predstavil prav poseben napitek, ki ga je poimenoval po svojem podjetju. To je mešanica mrzle vode in 25 gramov najfinejše kave iz Etiopije in Nikaragve, za pripravo pa porabi 15 ur, toliko časa namreč namaka kavo v mrzli vodi. In to je vse. Tako pripravljeno ponuja v stekleničkah, obenem pa poudarja, da je brez konservansov in primerna celo za vegane.
Še kako pomembno je, v kakšno skodelico natočimo črni opojni napitek. V ljubljanskem Mestnem muzeju se je s svojo keramiko predstavila Anja Slapničar iz Ljubljane, ki pred začetkom oblikovanja skodelic skrbno izbira glino. »Zadnji dve leti vse več raziskujem slovenske vrste gline in geologijo. V naravi iščem materiale in jih poskušam vmešati v svojo keramiko. Tako sem nazadnje izdelala svetli kavni komplet, za katerega sem v svetlo glino vmešala peščenjak z Rožnika. V črni kolekciji je črni skrilavec z Rožnika, za bordo rdeče skodelice pa sem uporabila čisto rdečo glino, prav tako z Rožnika. Vse izdelke odžgem na višji temperaturi, zato imajo temnejše odtenke. Vesela sem, ker na majhnem slovenskem območju lahko dobimo toliko različnih vrst materialov. To na okus kave, ki jo pijemo iz mojih skodelic, ne vpliva, tudi zaradi visokih temperatur v peči za žganje keramike. Pomembno se mi zdi, da prav zaradi tega kava obdrži pristni okus.«
Velikokrat z okusom kave, ki jo naročimo v gostinskem lokalu, nismo zadovoljni, a jo vseeno popijemo. Zdi se, da sta zelo pomembni higiena kavnega aparata in ustrezna skrb za njegovo čiščenje. Tako menita tudi Kristijan Cvetkovski in Jan Pavlič, ki sta na festivalu predstavila prav posebno napravo; poimenovala sta jo cafelier.
»Gre za povsem slovenski izdelek in je rezultat domačega znanja,« je povedal Cvetkovski. »Cafelier je edinstvena ročka za čiščenje kavnega aparata, ki zagotavlja enkratno izkušnjo pri čiščenju, in sicer hitro, varno in enostavno. Nadomešča skoraj stoletje staro metodo, ki se je pogosto končala z urezninami ali opeklinami. Naprava je bila zasnovana, da bi za vedno spremenila proces čiščenja kavnega aparata. Združili smo več tehnik in omogočili uporabnikom, da očistijo svoj kavni aparat kadar koli, ne le ob koncu izmene ali službe. Zdaj bo ščetka v kombinaciji z baterijskim elektromotorjem naredila vse, in to v le 10 sekundah.«
Ljubljanski kavni festival ne bi bil popoln, če ne bi poskrbeli za široko dodatno ponudbo, tako da smo lahko videli tudi izjemno kolekcijo nogavic vseh mogočih barv z motivom kavne skodelice.
Ljubljana se je po svoje priključila praznovanju. V Mestnem muzeju so namreč pripravili Ljubljana Coffee festival, na katerem so predstavili vrhunsko ponudbo v Sloveniji, hkrati pa je združil kulinarične profesionalce, lastnike kavarn in ljubitelje kave. Poleg običajnih vrst, ki jih po navadi kupujemo v samopostrežnih trgovinah, se na našem tržišču že nekaj časa pojavlja kava iz Kenije, Brazilije, Etiopije, Paname in Gvatemale ter drugih držav.
Domači in tuji ponudniki so na festivalskih pokušinah ponudili svoje znamke. Dvodnevno prireditev (v petek in soboto) je spremljala še ponudba ulične hrane, kraft piva in koktajlov. Zraven sta potekali dve profesionalni tekmovanji v pripravi kave, program pa so dopolnili s strokovnimi predavanji in delavnicami o pripravi kave, ki so jih izvajali profesionalci z različnih področij te industrije.
Avstrijci so za ljubitelje pripravili zanimivo novost. Lukas Leitsberger iz podjetja 25 grams iz Celovca je predstavil prav poseben napitek, ki ga je poimenoval po svojem podjetju. To je mešanica mrzle vode in 25 gramov najfinejše kave iz Etiopije in Nikaragve, za pripravo pa porabi 15 ur, toliko časa namreč namaka kavo v mrzli vodi. In to je vse. Tako pripravljeno ponuja v stekleničkah, obenem pa poudarja, da je brez konservansov in primerna celo za vegane.
Še kako pomembno je, v kakšno skodelico natočimo črni opojni napitek. V ljubljanskem Mestnem muzeju se je s svojo keramiko predstavila Anja Slapničar iz Ljubljane, ki pred začetkom oblikovanja skodelic skrbno izbira glino. »Zadnji dve leti vse več raziskujem slovenske vrste gline in geologijo. V naravi iščem materiale in jih poskušam vmešati v svojo keramiko. Tako sem nazadnje izdelala svetli kavni komplet, za katerega sem v svetlo glino vmešala peščenjak z Rožnika. V črni kolekciji je črni skrilavec z Rožnika, za bordo rdeče skodelice pa sem uporabila čisto rdečo glino, prav tako z Rožnika. Vse izdelke odžgem na višji temperaturi, zato imajo temnejše odtenke. Vesela sem, ker na majhnem slovenskem območju lahko dobimo toliko različnih vrst materialov. To na okus kave, ki jo pijemo iz mojih skodelic, ne vpliva, tudi zaradi visokih temperatur v peči za žganje keramike. Pomembno se mi zdi, da prav zaradi tega kava obdrži pristni okus.«
Skodelico kave ste si leta 2015 lahko v Sloveniji naročili v eni izmed 3880 kavarn, kar je skoraj devet odstotkov več kot leta 2010.
Velikokrat z okusom kave, ki jo naročimo v gostinskem lokalu, nismo zadovoljni, a jo vseeno popijemo. Zdi se, da sta zelo pomembni higiena kavnega aparata in ustrezna skrb za njegovo čiščenje. Tako menita tudi Kristijan Cvetkovski in Jan Pavlič, ki sta na festivalu predstavila prav posebno napravo; poimenovala sta jo cafelier.
»Gre za povsem slovenski izdelek in je rezultat domačega znanja,« je povedal Cvetkovski. »Cafelier je edinstvena ročka za čiščenje kavnega aparata, ki zagotavlja enkratno izkušnjo pri čiščenju, in sicer hitro, varno in enostavno. Nadomešča skoraj stoletje staro metodo, ki se je pogosto končala z urezninami ali opeklinami. Naprava je bila zasnovana, da bi za vedno spremenila proces čiščenja kavnega aparata. Združili smo več tehnik in omogočili uporabnikom, da očistijo svoj kavni aparat kadar koli, ne le ob koncu izmene ali službe. Zdaj bo ščetka v kombinaciji z baterijskim elektromotorjem naredila vse, in to v le 10 sekundah.«
Najprej pastirji, nato menihi
In kako so odkrili kavo? Poznavalci takole odgovarjajo: »Po legendi, ki jo je prvi zapisal Faustus Banesius Naironus, naj bi bilo odkritje poživilnih učinkov kave naključno. Kozji ali kamelji pastir, viri niso enotni, naj bi se v kraljestvu Jemen potožil menihom, da njegove črede večkrat prebedijo noč, hkrati pa čudno poskakujejo in poplesujejo. Menihi so bili prepričani, da je čudno vedenje povezano z nečim, kar so živali pojedle, zato so odšli s pastirjem za čredo in našli grmičje z rdečimi plodovi, ki so jih jedle živali. Eden od menihov je plodove prevrel in pil prekuhano pijačo. Ugotovil je, da ga je tekočina obdržala budnega vso noč. Od takrat so menihi pijačo pili vsako noč pred molitvijo. Tako naj bi se kava razširila po vsem kraljestvu, pozneje pa po vsem svetu.«
In kako so odkrili kavo? Poznavalci takole odgovarjajo: »Po legendi, ki jo je prvi zapisal Faustus Banesius Naironus, naj bi bilo odkritje poživilnih učinkov kave naključno. Kozji ali kamelji pastir, viri niso enotni, naj bi se v kraljestvu Jemen potožil menihom, da njegove črede večkrat prebedijo noč, hkrati pa čudno poskakujejo in poplesujejo. Menihi so bili prepričani, da je čudno vedenje povezano z nečim, kar so živali pojedle, zato so odšli s pastirjem za čredo in našli grmičje z rdečimi plodovi, ki so jih jedle živali. Eden od menihov je plodove prevrel in pil prekuhano pijačo. Ugotovil je, da ga je tekočina obdržala budnega vso noč. Od takrat so menihi pijačo pili vsako noč pred molitvijo. Tako naj bi se kava razširila po vsem kraljestvu, pozneje pa po vsem svetu.«
Ljubljanski kavni festival ne bi bil popoln, če ne bi poskrbeli za široko dodatno ponudbo, tako da smo lahko videli tudi izjemno kolekcijo nogavic vseh mogočih barv z motivom kavne skodelice.