STA NE DA PODATKOV UKOMU
Kazanje mišic? STA najel pravnega svetovalca, Ukom vztraja
Po mnenju nadzornega sveta STA Ukom nima pravne podlage za ustavitev financiranja javnega delovanja STA.
Odpri galerijo
STA je javna služba, ki jo je ustanovila država. FOTO: Blaž Samec
Nadzorni svet STA po današnji seznanitvi s pravnim mnenjem, ki ga je naročilo vodstvo družbe STA, meni, da Ukom nima pravne podlage za samovoljno ustavitev financiranja javnega delovanja STA. Vlado poziva, naj kot edina družbenica STA stori vse potrebno za vnovično vzpostavitev rednega financiranja javne službe STA skladno s podpisano pogodbo.
Vlada minuli ponedeljek ni sprejela sklepa o prekinitvi financiranja STA, ampak se je le seznanila z informacijo Ukoma o nezmožnosti izvajanja pogodbe s STA.
Nadzorni svet STA se je na današnji nujni seji podrobno seznanil z vsemi dopisi med STA in Ukomom v zadnjih dveh mesecih in z nastalimi razmerami v družbi STA po neizplačilu oktobrskega obroka izplačila, ki izhaja iz podpisane letne pogodbe med STA in Ukomom, ki ga Ukom ni izplačal ob zapadlosti izplačila konec novembra 2020.
Ob tem nadzorni svet meni, da vodstvo STA v komunikaciji z Ukomom ni ravnalo z nasprotju z veljavno zakonodajo, saj se je izkazalo, da ne obstajajo pravni akti vlade, s katerim bi ta pooblastila Ukom, da nastopa v njenem imenu v vlogi družbenika v razmerju do STA. Nadzorni svet je vlado ob sprejetih sklepih opozoril na nerazumljive pritiske na družbo STA od Ukoma, ki niso v skladu z veljavno zakonodajo.
Strokovnjak za korporativno pravo Gorazd Podbevšek, ki je pripravil pravno mnenje, ugotavlja, da je financiranje javne službe zakonska obveznost vlade ter da je vlada pristojna in odgovorna, da deluje kot družbenik STA. »Ukom se ni izkazal z nobenim pooblastilom, da bi ravnal kot družbenik. Njegova zaprosila za dokumente so bila posredovana skladno z njegovo argumentacijo znotraj pogodbe o izvajanju javne službe,« je pojasnil v izjavi za medije po koncu seje nadzornega sveta STA.
Analizirali so tudi to pogodbo in ugotovili, da je predmet pogodbe izvajanje javne službe, zato se tudi poročanje Ukomu v 6. členu pogodbe nanaša izključno na izvajanje javne službe. Četrti odstavek 6. člena omogoča državi, da ne plačuje javne službe, če se ta ne bi izvajala. »Tudi pogoj, da se financiranje ukine, bi torej bilo tako neporočanje STA, da sploh ne bi bilo možno ugotoviti, ali je bila javna služba izvedena ali ne. Glede na pridobljene podatke STA redno poroča o izvajanju javne službe,« je dejal Podbevšek. Pravne podlage za ustavitev financiranja ni bilo in je bilo to po njegovem nezakonito.
»Kakršna koli druga interpretacija pogodbe, po kateri bi nekdo interpretiral, da se lahko zahteva pojasnilo čisto o vsaki stvari, vključno z uredniško politiko, tržnimi dejavnostmi in podobnim, bi bila nična, ker bi bila v direktnem nasprotju s kogentno zakonodajo,« je rekel Podbevšek.
Po njegovih besedah lahko nekatere podatke, se pravi podatke o tržni dejavnosti, o poslovanju, ki presega javno službo in podobno, zahteva vlada na podlagi 512. člena zakona o gospodarskih družbah kot družbenik STA. Pri tem pa vlada skladno s posebno zakonodajo, zakonom o STA, te pravice ne sme izvrševati na način, da bi se ogrozilo samostojnost in neodvisnost, pa tudi finančno samostojnost STA. Ob tem je Podbevšek opozoril na zakon, katerega namen je ravno v tem, da se prepreči podreditev STA kateri koli politični ali drugi opciji. »Vlada je zato po našem mnenju dolžna družbeniške pravice izvrševati na način, ki je skladen s posebno zakonodajo STA.«
Vlada se je namreč minuli ponedeljek seznanila z informacijo Ukoma o začasni ustavitvi financiranja STA. Razlog naj bi bilo zavračanje posredovanja dokumentov, iz katerih bi lahko razbrali finančno poslovanje STA. Vodstvo STA je Ukomove navedbe zavrnilo. Po presoji Podbevška je Ukom s svojimi zahtevami presegel zakonska in pogodbena pooblastila, do katerih ima po zakonu o STA pravico le vlada.
Vlada minuli ponedeljek ni sprejela sklepa o prekinitvi financiranja STA, ampak se je le seznanila z informacijo Ukoma o nezmožnosti izvajanja pogodbe s STA.
Nadzorni svet STA se je na današnji nujni seji podrobno seznanil z vsemi dopisi med STA in Ukomom v zadnjih dveh mesecih in z nastalimi razmerami v družbi STA po neizplačilu oktobrskega obroka izplačila, ki izhaja iz podpisane letne pogodbe med STA in Ukomom, ki ga Ukom ni izplačal ob zapadlosti izplačila konec novembra 2020.
Po mnenju nadzornega sveta STA ni ravnala narobe
Ob tem nadzorni svet meni, da vodstvo STA v komunikaciji z Ukomom ni ravnalo z nasprotju z veljavno zakonodajo, saj se je izkazalo, da ne obstajajo pravni akti vlade, s katerim bi ta pooblastila Ukom, da nastopa v njenem imenu v vlogi družbenika v razmerju do STA. Nadzorni svet je vlado ob sprejetih sklepih opozoril na nerazumljive pritiske na družbo STA od Ukoma, ki niso v skladu z veljavno zakonodajo.
STA najel pravnika za mnenje
Strokovnjak za korporativno pravo Gorazd Podbevšek, ki je pripravil pravno mnenje, ugotavlja, da je financiranje javne službe zakonska obveznost vlade ter da je vlada pristojna in odgovorna, da deluje kot družbenik STA. »Ukom se ni izkazal z nobenim pooblastilom, da bi ravnal kot družbenik. Njegova zaprosila za dokumente so bila posredovana skladno z njegovo argumentacijo znotraj pogodbe o izvajanju javne službe,« je pojasnil v izjavi za medije po koncu seje nadzornega sveta STA.Analizirali so tudi to pogodbo in ugotovili, da je predmet pogodbe izvajanje javne službe, zato se tudi poročanje Ukomu v 6. členu pogodbe nanaša izključno na izvajanje javne službe. Četrti odstavek 6. člena omogoča državi, da ne plačuje javne službe, če se ta ne bi izvajala. »Tudi pogoj, da se financiranje ukine, bi torej bilo tako neporočanje STA, da sploh ne bi bilo možno ugotoviti, ali je bila javna služba izvedena ali ne. Glede na pridobljene podatke STA redno poroča o izvajanju javne službe,« je dejal Podbevšek. Pravne podlage za ustavitev financiranja ni bilo in je bilo to po njegovem nezakonito.
Preberite še:
Vroče v studiu Odmevov, soočila sta se oba direktorja»Kakršna koli druga interpretacija pogodbe, po kateri bi nekdo interpretiral, da se lahko zahteva pojasnilo čisto o vsaki stvari, vključno z uredniško politiko, tržnimi dejavnostmi in podobnim, bi bila nična, ker bi bila v direktnem nasprotju s kogentno zakonodajo,« je rekel Podbevšek.
Ukom ni družbenik STA
Po njegovih besedah lahko nekatere podatke, se pravi podatke o tržni dejavnosti, o poslovanju, ki presega javno službo in podobno, zahteva vlada na podlagi 512. člena zakona o gospodarskih družbah kot družbenik STA. Pri tem pa vlada skladno s posebno zakonodajo, zakonom o STA, te pravice ne sme izvrševati na način, da bi se ogrozilo samostojnost in neodvisnost, pa tudi finančno samostojnost STA. Ob tem je Podbevšek opozoril na zakon, katerega namen je ravno v tem, da se prepreči podreditev STA kateri koli politični ali drugi opciji. »Vlada je zato po našem mnenju dolžna družbeniške pravice izvrševati na način, ki je skladen s posebno zakonodajo STA.«Vlada se je namreč minuli ponedeljek seznanila z informacijo Ukoma o začasni ustavitvi financiranja STA. Razlog naj bi bilo zavračanje posredovanja dokumentov, iz katerih bi lahko razbrali finančno poslovanje STA. Vodstvo STA je Ukomove navedbe zavrnilo. Po presoji Podbevška je Ukom s svojimi zahtevami presegel zakonska in pogodbena pooblastila, do katerih ima po zakonu o STA pravico le vlada.
