Kazen za tiste, ki zavestno odhajajo v države z rdečega seznama
Turistične bone bo možno uveljavljati v vseh nastanitvenih obratih.
Odpri galerijo
Če odhajate v državo, ki je na rdečem seznamu, vas po vrnitvi čaka karantena, med katero pa ne boste upravičeni do nadomestila plače. FOTO: Jože Suhadolnik
Odbor DZ za delo je z manjšimi popravki potrdil predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19, katerega glavni namen je zaščititi delovna mesta.
Ukrep subvencioniranja nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo, ki ga lahko delodajalci koristijo od razglasitve epidemije sredi marca, bi se moral junija izreči, vendar zdaj vlada predlaga njegovo podaljšanje še za en mesec. Zakon vladi ob tem omogoča, da lahko ukrep glede na potrebe na trgu dela še dvakrat podaljša, vendar ne dlje kot do konca septembra. Opozicija pri tem ni uspela s predlogom, naj se plače delavcev na čakanju subvencionira do konca tega leta.
Do konca septembra pa namerava vlada prevzeti breme nadomestil plač za delavce v karanteni, če ne morejo opravljati dela in jim delodajalec ne more organizirati dela na domu. Višina nadomestila bo odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni, čeprav so nekateri menili, da bi morala biti enaka za vse ne glede na to, zakaj jim je bila odločba o karanteni izdana.
Izjema bodo tisti, ki bodo šli v državo s t.i. rdečega seznama. Ti do nadomestila ne bodo upravičeni, saj bi morali že vnaprej vedeti, da jim bo ob prihodu v Slovenijo odrejena karantena. Če so bili že pred odhodom delavca v določeno tujo državo v veljavi predpisi, da se bo delavcu ob povratku v Slovenijo s strani pristojnega organa odredila karantena, potem delavec praviloma ne bo upravičen do odsotnosti z dela zaradi višje sile, saj niso izpolnjeni vsi elementi višje sile (tj. dogodek ni nepričakovan in se mu je mogoče izogniti oz. ga odvrniti). Nasprotno pa se v primeru, ko ob odhodu delavca v določeno tujo državo za povratek s te države ni predpisana karantena, takšna odsotnost delavca oz. nezmožnost opravljanja dela še vedno presoja v okviru instituta višje sile, so že pred časom pojavili na ministrstvu.
Vlada je v predlog četrtega protikoronskega zakona vključila še nekatere druge rešitve, med drugim je predvidela sredstva za financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih, ki izvajajo institucionalno varstvo v javni mreži. Za te namene namerava v proračunu zagotoviti 31 milijonov evrov.
Turističnim delavcem pa bo priskočila na pomoč tako, da bo mogoče turistične bone od uveljavitve zakona koristiti v vseh nastanitvenih obratih in ne le pri tistih, ki so bili v register vpisani marca ob razglasitvi epidemije.
Z namenom pomagati gostinskim obratom je odbor v zakonsko besedilo vpisal še določbo, da bo mogoče študentske bone za prehrano letos izjemoma mogoče koristiti tudi v drugi polovici julija, to je dva tedna več kot prejšnja leta.
Državni zbor bo zakon potrjeval na julijski seji, ki se začne v četrtek.
Ukrep subvencioniranja nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo, ki ga lahko delodajalci koristijo od razglasitve epidemije sredi marca, bi se moral junija izreči, vendar zdaj vlada predlaga njegovo podaljšanje še za en mesec. Zakon vladi ob tem omogoča, da lahko ukrep glede na potrebe na trgu dela še dvakrat podaljša, vendar ne dlje kot do konca septembra. Opozicija pri tem ni uspela s predlogom, naj se plače delavcev na čakanju subvencionira do konca tega leta.
Do konca septembra pa namerava vlada prevzeti breme nadomestil plač za delavce v karanteni, če ne morejo opravljati dela in jim delodajalec ne more organizirati dela na domu. Višina nadomestila bo odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni, čeprav so nekateri menili, da bi morala biti enaka za vse ne glede na to, zakaj jim je bila odločba o karanteni izdana.
Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) in Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) lahko na Zavodu za zaposlovanje uveljavljajo tri ukrepe:
Višina nadomestila plače, ki se izplača delavcu, ki je na začasnem čakanju na delo ali ko zaradi višje sile ne more opravljati dela, je določena v 26. členu ZIUZEOP, in sicer se delavcu izplača nadomestilo plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, t. j. 80 odstotkov delavčeve povprečne mesečne plače z polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev pred začetkom odsotnosti. Višina nadomestila plače ne more biti nižja od minimalne plače.
Višina nadomestila plače, ki se izplača delavcu, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, je določena v 5. členu ZIUPPP, in sicer se delavcu izplača nadomestilo plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, t. j. 80 odstotkov delavčeve povprečne mesečne plače z polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev pred začetkom odsotnosti. Višina nadomestila plače ni omejena z višino minimalne plače.
- povračilo izplačanih nadomestil plače upravičenim delodajalcem za delavce na začasnem čakanju na delo,
- povračilo izplačanih nadomestil plače delavcem, ki ne delajo iz razloga višje sile zaradi obveznosti varstva otrok in nemožnosti prihoda na delo zaradi ukinitve javnega prevoza in zaprtja državnih mej,
- povračilo izplačanih nadomestil plače upravičenim delodajalcem za delavce, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela pri delodajalcu.
Višina nadomestila plače, ki se izplača delavcu, ki je na začasnem čakanju na delo ali ko zaradi višje sile ne more opravljati dela, je določena v 26. členu ZIUZEOP, in sicer se delavcu izplača nadomestilo plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, t. j. 80 odstotkov delavčeve povprečne mesečne plače z polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev pred začetkom odsotnosti. Višina nadomestila plače ne more biti nižja od minimalne plače.
Višina nadomestila plače, ki se izplača delavcu, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, je določena v 5. členu ZIUPPP, in sicer se delavcu izplača nadomestilo plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, t. j. 80 odstotkov delavčeve povprečne mesečne plače z polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev pred začetkom odsotnosti. Višina nadomestila plače ni omejena z višino minimalne plače.
Izjema bodo tisti, ki bodo šli v državo s t.i. rdečega seznama. Ti do nadomestila ne bodo upravičeni, saj bi morali že vnaprej vedeti, da jim bo ob prihodu v Slovenijo odrejena karantena. Če so bili že pred odhodom delavca v določeno tujo državo v veljavi predpisi, da se bo delavcu ob povratku v Slovenijo s strani pristojnega organa odredila karantena, potem delavec praviloma ne bo upravičen do odsotnosti z dela zaradi višje sile, saj niso izpolnjeni vsi elementi višje sile (tj. dogodek ni nepričakovan in se mu je mogoče izogniti oz. ga odvrniti). Nasprotno pa se v primeru, ko ob odhodu delavca v določeno tujo državo za povratek s te države ni predpisana karantena, takšna odsotnost delavca oz. nezmožnost opravljanja dela še vedno presoja v okviru instituta višje sile, so že pred časom pojavili na ministrstvu.
Vlada je v predlog četrtega protikoronskega zakona vključila še nekatere druge rešitve, med drugim je predvidela sredstva za financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih, ki izvajajo institucionalno varstvo v javni mreži. Za te namene namerava v proračunu zagotoviti 31 milijonov evrov.
Turističnim delavcem pa bo priskočila na pomoč tako, da bo mogoče turistične bone od uveljavitve zakona koristiti v vseh nastanitvenih obratih in ne le pri tistih, ki so bili v register vpisani marca ob razglasitvi epidemije.
Z namenom pomagati gostinskim obratom je odbor v zakonsko besedilo vpisal še določbo, da bo mogoče študentske bone za prehrano letos izjemoma mogoče koristiti tudi v drugi polovici julija, to je dva tedna več kot prejšnja leta.
Državni zbor bo zakon potrjeval na julijski seji, ki se začne v četrtek.
