Kazni dol, mrtvi na slovenskih cestah gor

Samo letos do 1. avgusta so slovenske ceste terjale že 64 smrtnih žrtev. V enakem obdobju lanskega leta jih je bilo 50. To pomeni, da je smrtnih žrtev skoraj 30 odstotkov več. Policija pojasnjuje, da so najpogostejši vzroki za nastanek hujših prometnih nesreč »neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilna stran in smer vožnje«. Kljub temu se je država odločila, da nekatere kazni za prehitre voznike zniža. Policija sicer pojasnjuje, da se pri hujših kršitvah višina glob ni spremenila in da je zakonodaja še pred spremembo nekatere kršitve predpisov obravnavala kot kazniva dejanja, denimo prometne nesreče III. in IV. kategorije – to so tiste s hudimi poškodbami in tiste, ki se končajo s smrtjo –, nevarno vožnjo in druge.

Da se varnost na slovenskih cestah slabša, so zaznali tudi na Zavodu Varna pot. Predsednik omenjenega zavoda Robert Štaba ugotavlja, da po letu 2017 začasno beležimo povečanje smrtnih prometnih nesreč tudi na naših cestah: »Med dejavniki tveganja se izpostavlja seveda hitrost, med žrtvami pa imamo še vedno relativno visoko število ranljivejših udeležencev v prometu, kamor sodijo pešci, kolesarji in motoristi. Koliko bodo različni ukrepi ob Covid-19 po državah EU vplivali na obnašanje, ravnanje udeležencev, je zaenkrat še preuranjeno predstavljati, nedvomno pa, tako kot to velja za druge družbene oblike življenja, posledice nedvomno bodo.« Dodaja: »Če smo v preteklosti lahko iskali konstanto in korelacije med vzroki in posledicami, je vpliv covid-19 v svetu in EU določena pravila, predvidevanja in cilje nedvomno temeljito premešal. Nekje zaradi restriktivnih ukrepov gibanja in mobilnosti v zmanjšanje posledic, spet drugje ravno zaradi določenega hendikepa in zaprtosti v poslabšanje.«

Kako pa bo znižanje kazni po njegovem mnenju vplivalo na število (hudih in smrtnih) nesreč in ali takšna povezava sploh obstaja. Štaba izpostavlja, da naj bi imeli predlagatelji zakonov vezanih na varnost cestnega prometa po vseh državah EU kot prvi cilj ukrepov nedvomno zmanjšanje najhujših posledic prometnih nesreč, k temu pa jih zavezuje uresničevanje zaveze Vizije nič do leta 2030 in 2050. »Zakonodajni ukrepi seveda imajo še kako velik vpliv na celotno strukturo varnosti, pri čemer velja, da so ukrepi zviševanja zgolj in samo kazni praviloma časovno kratkoročne narave.« Po njegovih besedah imajo dosti višji učinek in pozitivni učinki pa so rezultat, ko govorimo o ukrepih, kjer se povečuje verjetnost zalotitve kršiteljev pri samem prekršku, kamor sodijo tako imenovani pametni IT sistemi za nadzor in upravljanje prometa –​ sekcijsko merjenje hitrosti, radarski sistemi, zaznava prekrškov vožnje v rdečo luč, uporabo mobilnega telefona in drugo: »To velja seveda tudi za Slovenijo. Glede na predlagane nove ukrepe v zakonodaji, predvsem vezano na hitrost in novost možnosti zavijanja desno pri redeči luči na semaforju ocenjujemo, da bodo ukrepi učinkoviti le ob vzporednemu podpornemu sistemu, ki bo kršitelje učinkovito prepoznal in sankcioniral. Primer dobre praske, ki to potrjujejo sta na primer v zadnjem obdobju Italija in Francija, ki sta uvedli na tisoče tovrstnih naprav po celotnem cestnem omrežju. Seveda je potem na nas, uporabnikih, da razumemo, da je varnost skreirana prvenstveno za nas same in za zaščito vseh drugih udeležencih, ki si želijo varno in srečno prehajanje od točke A in B,« je jasen Štaba.

Policija ne more stati na vsakem koraku, zato je na udeležencih v prometu, kot jim tudi na srce polaga Policija, da vsak nosi svoj del odgovornosti za svoja ravnanja, ki vplivajo na prometno varnosti. Zato ravnajte tako, da bo cestni promet potekal nemoteno, umirjeno in pa varno.