ODLOČILNI DEJAVNIKI
Kdaj bo spet razglašena epidemija? Beovićeva in Gantar odgovarjata
Pomembno vlogo bo igrala zmogljivost zdravstvenega sistema.
Odpri galerijo
Minister Tomaž Gantar in infektologinja Bojana Beović sta opozorila, da bosta pri morebitni razglasitvi epidemije pomembno vlogo igrala zmogljivost zdravstvenega sistema in naraščanje števila hospitaliziranih bolnikov s covidom 19. V prihodnjih dneh bodo pristojni zato pozorno spremljali epidemiološko stanje, ob tem pa pozivajo k spoštovanju ukrepov. Morebitno razglasitev epidemije je sicer napovedal Aleš Hojs, potem ko je število okuženih v zadnjih dveh tednih strmo naraslo.
Vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Beovićeva je spomnila, da je bila osnovna ideja ustaviti val epidemije covida 19 s strogimi ukrepi, nato pa poskušati živeti z novim koronavirusom. »A virus premalo poznamo, da bi vedeli, ali je to dejansko mogoče. Imamo kombinacijo predvidevanj in želje, da bi živeli na način nove normalnosti,« je opisala. Za zdaj po njenih besedah kaže, da bo zima prinesla bistveno slabšo situacijo. Epidemiološka situacija se je začela slabšati že septembra, številne države po svetu pa že razmišljajo oziroma vpeljujejo nove omejitve za zajezitev širjenja okužbe s koronavirusom. »Bistven argument oziroma omejujoči dejavnik, ki bo sprožil razpravo o ponovni razglasitvi epidemije, je obremenitev zdravstvenega sistem z novimi primeri okužb,« je pojasnila. Naraščanje števila potrjenih primerov okužb s koronavirusom je po njenih besedah sicer odsev stanja, kaj se dogaja s širjenjem virusa v populaciji, a resen problem je predvsem polnjenje bolnišnic z bolniki s covidom 19.
»Glede na to, da je slovenski zdravstveni sistem bistveno bolj krhek kot zdravstveni sistemi zahodnoevropskih držav, moramo biti še toliko bolj previdni in pravočasno pritisniti na zavoro, morda tudi v obliki razglasitvi epidemije,« je opozorila. Po njenih zagotovilih skrbno spremljajo epidemiološko stanje v državi. V naslednjih dneh bi se morali pokazati rezultatih bolj doslednega nošenja zaščitnih mask, ki ga je vlada predpisala pred približno desetimi dnevi. Če pričakovanega učinka ne bo, obstaja tudi razmislek o razglasitvi epidemije, saj je treba zavarovati življenja ljudi, je poudarila Beovićeva.
Presenetilo jih je, da se je število okužb povečalo tako zgodaj. To med drugim pripisujejo močnemu vnosu virusa iz Hrvaške in večjemu številu ljudi na delovnih mestih. S skrbjo pričakujejo tudi začetek študijskega leta, saj so mladi v primerjavi z majhnimi otroki pomembnejši prenašalci virusa, poleg tega so pa tudi njihovo vzorci obnašanja bolj tvegani za prenos okužbe.
Zima prinaša bistveno slabšo situacijo
Vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Beovićeva je spomnila, da je bila osnovna ideja ustaviti val epidemije covida 19 s strogimi ukrepi, nato pa poskušati živeti z novim koronavirusom. »A virus premalo poznamo, da bi vedeli, ali je to dejansko mogoče. Imamo kombinacijo predvidevanj in želje, da bi živeli na način nove normalnosti,« je opisala. Za zdaj po njenih besedah kaže, da bo zima prinesla bistveno slabšo situacijo. Epidemiološka situacija se je začela slabšati že septembra, številne države po svetu pa že razmišljajo oziroma vpeljujejo nove omejitve za zajezitev širjenja okužbe s koronavirusom. »Bistven argument oziroma omejujoči dejavnik, ki bo sprožil razpravo o ponovni razglasitvi epidemije, je obremenitev zdravstvenega sistem z novimi primeri okužb,« je pojasnila. Naraščanje števila potrjenih primerov okužb s koronavirusom je po njenih besedah sicer odsev stanja, kaj se dogaja s širjenjem virusa v populaciji, a resen problem je predvsem polnjenje bolnišnic z bolniki s covidom 19.
Ministrstvo je pretekli teden izdalo 5.600 karantenskih odločb, do zdaj skupaj več kot 80.000.
»Glede na to, da je slovenski zdravstveni sistem bistveno bolj krhek kot zdravstveni sistemi zahodnoevropskih držav, moramo biti še toliko bolj previdni in pravočasno pritisniti na zavoro, morda tudi v obliki razglasitvi epidemije,« je opozorila. Po njenih zagotovilih skrbno spremljajo epidemiološko stanje v državi. V naslednjih dneh bi se morali pokazati rezultatih bolj doslednega nošenja zaščitnih mask, ki ga je vlada predpisala pred približno desetimi dnevi. Če pričakovanega učinka ne bo, obstaja tudi razmislek o razglasitvi epidemije, saj je treba zavarovati življenja ljudi, je poudarila Beovićeva.
Če bo trikrat več hospitaliziranih, potem ...
Trenutno je hospitaliziranih okoli 80 bolnikov s covidom 19, če pa bi njihovo število naraslo na trikrat toliko, pa bi po oceni infektologinje že bilo smiselno razmišljati o strožjih ukrepih. V primeru, da bi število hospitaliziranih naraščalo s trendom zadnjih desetih dni, bi do tega lahko prišlo že v drugi polovici oktobra, je opozorila in poudarila, da je to treba ustaviti že prej.Presenetilo jih je, da se je število okužb povečalo tako zgodaj. To med drugim pripisujejo močnemu vnosu virusa iz Hrvaške in večjemu številu ljudi na delovnih mestih. S skrbjo pričakujejo tudi začetek študijskega leta, saj so mladi v primerjavi z majhnimi otroki pomembnejši prenašalci virusa, poleg tega so pa tudi njihovo vzorci obnašanja bolj tvegani za prenos okužbe.
Ne sme priti do kolapsa zdravstvenega sistema
Tudi zdravstveni minister Gantar pravi, da možnost ponovne razglasitve epidemije vedno obstaja. »Omejujoči dejavnik, ko se bo treba odločiti, bo zmogljivost zdravstvenega sistema in ko bomo imeli v zdravstvu zapolnjeno določeno število kapacitet,« je dejal v izjavi za medijem po današnjem rednem posvetu vodij koalicijskih strank. Pomembno je, da ne pride do kolapsa zdravstvenega sistema.Seznami, le malo jih je na zelenemEvropska komisija je, kot je dejal Hojs, tudi precej dvignila mejne vrednosti potrjenih okužb na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh za razvrščanje držav: za zelene države do 25, za oranžne med 25 in 50 ter za kritične nad 50 potrjenih okužb. Na seznamu zelenih držav tako ostajajo le še Ciper, Finska, Latvija, Lihtenštajn, Litva, Poljska, Avstralija, Južna Koreja, Nova Zelandija, Srbija in Urugvaj.