ELEKTRIČNI AVTOMOBILI
Kdaj z elektriko na smučanje?
V Sloveniji se vozi 1150 električnih avtomobilov; zagovorniki pravijo, da je e-avtomobil za polovico cenejši od običajnega, nekateri pa dvomijo o uspehu te zgodbe.
Odpri galerijo
Ignac Završnik. FOTO: Osebni arhiv
Kdaj bomo šli z električnim avtomobilom na smučanje, denimo na Roglo, ki je od prestolnice oddaljena 130 kilometrov, tam bomo avto na zasneženem parkirišču pustili ves dan na temperaturi recimo –5 °C. Se bomo zvečer pripeljali domov? Menim, da je za kaj takega še prezgodaj, saj naj bi imeli električni avtomobili doseg 300 kilometrov, kar bi morda celo šlo, toda upoštevati moramo, da moramo pozimi v avtomobilu vklopiti gretje, kar pomeni, da bomo hitreje praznili baterijo. Poleg tega na Rogli za zdaj nimajo na voljo neomejeno električnih polnilnic.
Kot kaže, nam navaden družinski smučarski izlet na enega od naših smučišč z električnim avtomobilom lahko povzroči precej težav oz. nas omejuje.
Prof. Mihalič je poudaril, da si ne predstavlja velikih polnilnic, kjer bi lahko priklopili denimo 100 avtomobilov, baterije pa napolnili v petih minutah, saj trenutna tehnologija tega preprosto ne omogoča. "Če bi hoteli avtomobilsko baterijo napolniti v tako kratkem času kot rezervoar z isto energijo, bi ta verjetno zgorela. In za dvominutno polnjenje iz enofaznega nizkonapetostnega priključka bi potrebovali kabel s premerom 25 cm, ki ga ne bi mogli dvigniti. To so razmerja," poudarja prof. Mihalič, ki sicer tudi meni, da se tako rekoč vse vrti okoli vprašanja, za kakšno ceno.
Toda prav je, da pogledamo, kaj pravijo zagovorniki električnih vozil.
Predsednik Društva e-mobilnost Slovenija (DEMS) Ignac Završnik, ki se je z e-mobilnostjo začel ukvarjati že pred 17 leti, meni, da se pravzaprav že danes izplača razmišljati o električnem avtomobilu in ga tudi imeti. Večina ljudi se za prehod na električno vozilo odloči zaradi ekonomskega razloga, pozneje pa jih prepriča ekološki vidik uporabe.
Završnik je zapisal primerjavo med nakupom in stroški uporabe običajnega in električnega avtomobila.
"Električni avto je, izračunano na prevoženi kilometer, pri čemer smo vzeli 15.000 prevoženih kilometrov na leto, kar za 59 odstotkov cenejši kot avto na bencinski ali dizelski pogon."
Dejstvo je, da pri uporabi električnega vozila največ prihranimo z nepovratnimi sredstvi (7500 evrov), subvencioniranem kreditiranjem, pri gorivu, zavarovanju, servisu in cestnini. Stroški za gume in vinjeto so enaki. Toda v tem trenutku je država radodarna, kaj se bo zgodilo potem, ko bomo morali polnjenje plačevati in ne bo več subvencije ob nakupu?
Završnik odgovarja, da se bo s povečanjem števila električnih vozil znižala tudi njihova cena, ki je danes res previsoka. Običajni smrtniki se lahko mirno vprašamo, zakaj bi za mali električni avtomobil odšteli 20.000 evrov.
O ekološki zavesti in nižanju CO2 govoričijo le tisti, ki imajo denar in si ob električnem avtomobilu lahko privoščijo še normalnega za rezervo. Imajo torej dva! Kar je seveda višek sprenevedanja in daleč od ekološke zavesti.
Završnika smo vprašali, kako si predstavlja polnjenje, bo to menjava baterij na postajah?
"Ne, večina električnih vozil se že zdaj polni doma na običajnem priključku. Preprosto opravilo, primerljivo z vsakodnevnim polnjenjem mobilnih telefonov. Statistika pravi, da se električna vozila le v manjšem deležu polnijo na hitrih polnilnicah, kjer lahko v 20 minutah napolnimo baterijo do 80 odstotkov, kar je dovolj za, recimo, 150 kilometrov. V prihodnje se bo ta delež še zmanjševal zaradi prihoda baterijskih vozil z večjo kapaciteto."
Opravil je precej voženj z električnim vozilom na dolge proge, denimo iz Pivke do Dubrovnika z enim vmesnim polnjenjem.
"Pot je mogoče opraviti z enim vmesnim polnjenjem v Nacionalnem parku Krka (enourni postanek), problem nastane zaradi dolgotrajne vožnje, ne zaradi težave z dometom."
Završnik odgovarja, da je v serijskih baterijskih vozilih zagotovljeno gretje baterije s pomočjo toplotne črpalke. Poraba je tudi v hladnih dnevih okoli 1,5 kW. "Preprosto povedano, s pomočjo energije, ki jo imamo shranjeno v baterijah kapacitete 40 kWh, bi se greli vsaj 24 ur."
Pri električnih avtomobilih se pojavi še en, nam navadnim smrtnikom neviden trenutek. Vsi tisti, ki radi gledamo cestne dirke, formulo itd., in poslušamo komentarje, kako so inženirji ekipe ustvarili super motor, si predstavljamo, da je res tako. A zgodovina razvoja uči drugače. Ni težko sfrizirati motorja za pospeške in povečati hitrost, a ta zdrži le eno dirko, morda dve. Problem je narediti motor, ki bo zdržal 200.000 ali 300.000 kilometrov za primerno ceno! Enako velja za baterijo: ni težava narediti akumulatorja in energije shraniti, problem je to izdelati poceni in za vse. Kje smo tu?
"Obstaja primer španskega taksista, ki je s prvo generacijo leafa prevozil 340.000 kilometrov. Baterija ni doživela menjave, je pa doživela padec kapacitete. Še vedno se vozi, le domet je manjši," za konec namigne Završnik.
Kot kaže, nam navaden družinski smučarski izlet na enega od naših smučišč z električnim avtomobilom lahko povzroči precej težav oz. nas omejuje.
Ne predstavlja si tako velikih polnilnic
Prof. Rafael Mihalič s fakultete za elektrotehniko je ilustrativno pojasnil, zakaj je nafta v resnici tako zelo zanimiva za nas. "Pripeljete se na bencinsko črpalko in v pičlih treh minutah napolnite rezervoar goriva, s katerim se boste peljali 700, morda celo 800 kilometrov in več. V nafti je skoncentrirana energija, ki nam zagotavlja udobje brez primere, saj jo točimo kot vodo in ne izgubljamo časa."S pomočjo energije, ki jo imamo shranjeno v baterijah kapacitete 40 kWh, bi se greli vsaj 24 ur."
Prof. Mihalič je poudaril, da si ne predstavlja velikih polnilnic, kjer bi lahko priklopili denimo 100 avtomobilov, baterije pa napolnili v petih minutah, saj trenutna tehnologija tega preprosto ne omogoča. "Če bi hoteli avtomobilsko baterijo napolniti v tako kratkem času kot rezervoar z isto energijo, bi ta verjetno zgorela. In za dvominutno polnjenje iz enofaznega nizkonapetostnega priključka bi potrebovali kabel s premerom 25 cm, ki ga ne bi mogli dvigniti. To so razmerja," poudarja prof. Mihalič, ki sicer tudi meni, da se tako rekoč vse vrti okoli vprašanja, za kakšno ceno.
Toda prav je, da pogledamo, kaj pravijo zagovorniki električnih vozil.
Predsednik Društva e-mobilnost Slovenija (DEMS) Ignac Završnik, ki se je z e-mobilnostjo začel ukvarjati že pred 17 leti, meni, da se pravzaprav že danes izplača razmišljati o električnem avtomobilu in ga tudi imeti. Večina ljudi se za prehod na električno vozilo odloči zaradi ekonomskega razloga, pozneje pa jih prepriča ekološki vidik uporabe.
Le 45 kilometrov na dan
"Resda je domet električnega avtomobila v povprečju dobrih 230 kilometrov z enim polnjenjem, a po drugi strani moramo vedeti, da Slovenci v povprečju prevozimo 45 kilometrov na dan. Kar pomeni, da bi lahko večina ljudi zlahka in udobno preživela in pokrila svoje mobilne potrebe z električnim avtomobilom, ki bi ga napolnili doma."Prof. Rafael Mihalič. FOTO: Jaroslav Jankovič
Završnik je zapisal primerjavo med nakupom in stroški uporabe običajnega in električnega avtomobila.
"Električni avto je, izračunano na prevoženi kilometer, pri čemer smo vzeli 15.000 prevoženih kilometrov na leto, kar za 59 odstotkov cenejši kot avto na bencinski ali dizelski pogon."
Dejstvo je, da pri uporabi električnega vozila največ prihranimo z nepovratnimi sredstvi (7500 evrov), subvencioniranem kreditiranjem, pri gorivu, zavarovanju, servisu in cestnini. Stroški za gume in vinjeto so enaki. Toda v tem trenutku je država radodarna, kaj se bo zgodilo potem, ko bomo morali polnjenje plačevati in ne bo več subvencije ob nakupu?
Električni avtomobil naj bi bil kar za 59 odsotokov cenejši od običajnega na bencin. A vsi ne menijo tako.
Završnik odgovarja, da se bo s povečanjem števila električnih vozil znižala tudi njihova cena, ki je danes res previsoka. Običajni smrtniki se lahko mirno vprašamo, zakaj bi za mali električni avtomobil odšteli 20.000 evrov.
O ekološki zavesti in nižanju CO2 govoričijo le tisti, ki imajo denar in si ob električnem avtomobilu lahko privoščijo še normalnega za rezervo. Imajo torej dva! Kar je seveda višek sprenevedanja in daleč od ekološke zavesti.
Završnika smo vprašali, kako si predstavlja polnjenje, bo to menjava baterij na postajah?
"Ne, večina električnih vozil se že zdaj polni doma na običajnem priključku. Preprosto opravilo, primerljivo z vsakodnevnim polnjenjem mobilnih telefonov. Statistika pravi, da se električna vozila le v manjšem deležu polnijo na hitrih polnilnicah, kjer lahko v 20 minutah napolnimo baterijo do 80 odstotkov, kar je dovolj za, recimo, 150 kilometrov. V prihodnje se bo ta delež še zmanjševal zaradi prihoda baterijskih vozil z večjo kapaciteto."
Polnjenje je še vedno malce zamudno. FOTO: Guliver/Getty Images
Opravil je precej voženj z električnim vozilom na dolge proge, denimo iz Pivke do Dubrovnika z enim vmesnim polnjenjem.
"Pot je mogoče opraviti z enim vmesnim polnjenjem v Nacionalnem parku Krka (enourni postanek), problem nastane zaradi dolgotrajne vožnje, ne zaradi težave z dometom."
Zakaj nimamo likalnika na baterijo?
Kako hudo zapleteno je shranjevanje energije in še bolj njena učinkovita izraba, govori zgodba o razvoju litij-ionskih baterij, ki jih imamo danes na vseh vrtalnih strojih in obrtniki skačejo od veselja, saj so dovolj močne, da lahko vrtamo v beton, brusimo ipd. A omenjeno baterijo so razvijali desetletja in proizvodnja je še danes draga. Toda v tej zgodbi gre za vrtanje, brušenje, vijačenje, se pravi vrtenje. Zakaj potemtakem nimamo likalnika na baterije? Preprosto, ker vsi gospodinjski pripomočki, pečica, kavni avtomat, likalnik, štedilnik, goltajo energijo. Enako težavo smo poudarili na začetku, da se moramo pozimi na poti na smučišče v avtomobilu greti.Završnik odgovarja, da je v serijskih baterijskih vozilih zagotovljeno gretje baterije s pomočjo toplotne črpalke. Poraba je tudi v hladnih dnevih okoli 1,5 kW. "Preprosto povedano, s pomočjo energije, ki jo imamo shranjeno v baterijah kapacitete 40 kWh, bi se greli vsaj 24 ur."
Pri električnih avtomobilih se pojavi še en, nam navadnim smrtnikom neviden trenutek. Vsi tisti, ki radi gledamo cestne dirke, formulo itd., in poslušamo komentarje, kako so inženirji ekipe ustvarili super motor, si predstavljamo, da je res tako. A zgodovina razvoja uči drugače. Ni težko sfrizirati motorja za pospeške in povečati hitrost, a ta zdrži le eno dirko, morda dve. Problem je narediti motor, ki bo zdržal 200.000 ali 300.000 kilometrov za primerno ceno! Enako velja za baterijo: ni težava narediti akumulatorja in energije shraniti, problem je to izdelati poceni in za vse. Kje smo tu?
"Obstaja primer španskega taksista, ki je s prvo generacijo leafa prevozil 340.000 kilometrov. Baterija ni doživela menjave, je pa doživela padec kapacitete. Še vedno se vozi, le domet je manjši," za konec namigne Završnik.
