Kdo bi lahko dobil volitve? Tako ocenjujeta politična komentatorja Čakš in Maksuti
Po 95 odstotkih preštetih glasov kaže, da se bosta v tekmi za predsednika republike v drugem krogu pomerila Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Morda največje presenečenje po prvem krogu je nekdanji minister Janez Ciglar Kralj (NSi) z le 4,32 odstotka volilnih glasov. Prehitela ga je v politiki doslej neznana zdravnica Sabina Senčar s šestimi odstotki glasov. Volivci so ji namenili tudi več glasov kot predstavniku Levice Mihi Kordišu. Politična komentatorja Alema Maksutija in Roka Čakša smo prosili za komentar.
Alem Maksuti, politični analitik. FOTO: Voranc Vogel, Delo
Alem Maksuti: Desnica preposto nima dovolj podpore, da bi zmagal Logar
Rezultati kažejo na to, da stranka SDS še vedno uživa visoko podporo na desnici. Kampanja dr. Milana Brgleza očitno ni bila dovolj jasna, da bi se prebil v drugi krog. Namesto sestankov s sindikatom javne RTV je igral šah in upal, da bo všečen čim širšem krogu ljudi, kar je po mojem mnenju (bila) napačna in premalo ostra strategija. Premalo je polariziral in se fokusiral na kritiko Janeza Janše in Boruta Pahorja, ki ponazarjata desno politiko v Sloveniji, v zadnjem desetletju.
V druge krogu pričakujem ponovitev scenarija iz leta 2007, ko je na volitvah zmagal levo-sredinski Danilo Türk. Desnica v Slovenija preprosto nima 50%+1 glas, kar pomeni, da je malo verjetno, da bo Anže Logar v drugem krogu zmagovalec. Nataša Pirc Musar s svojimi stališči in svetovnim nazorom izpolnjuje praktično vse kar od nje pričakuje t.i. leva-sredina. V volilni kampanje drugega kroga bo veliko lažje komunicirala. Verjetno bo nekoliko zaostrila retoriko in jasneje napadala politiko Janeza Janše in vsega kar ponazarja kandidat Logar.
Moja osebna napoved je, da predsednica očitno bo. To pomeni, da nas čakata dva tedna ostre kampanje v kateri bo Pirc Musarjeva uspela prepričati/mobilizirati vse glasove, ki so jo podprli danes, in tiste, ki so svoj glas v prvem krogu dali kakemu od ostalih levo-sredinskih kandidatov (Brglez, Prebilič, Kordiš). Tudi na teh volitvah bo osrednja cepitvena linija (cleavage) odnos do politike Janše in vsega slabega, kar ta politik ponazarja. Slovenija je po dveh letih njegove vladavine preprosto utrujena, obenem pa determinirana, Pirc Musarjeva pa daje kakšno-takšno upanje, da se nam ne bo ponovil scenarij, ki smo ga gledali v letih 2020-2022.
Anže Logar je po drugi strani kupil večno pozicijo poslanca (morda v prihodnosti celo poslanca v Evropskem parlamentu). Pokazal se je kot zvest Janšev kader, brez katerega sicer ne bi obstajal na političnem zemljevidu. Gre za strogo strankarsko hierarhijo, v kateri so vsi posamezniki odsev politike Janeza Janše. So tako rekoč njegovi ujetniki. Brez njega so nič, z njim pa so omejeni na glasove, ki jih ta politik (JJ=SDS) premore trenutno v slovenskem političnem prostoru.
Aktualna koalicija bo morala priznati, da se delitve ne izplačajo in da so volitve za predsednika republike Slovenije napačno zastavili. Nov preizkus bodo lokalne volitve, ki spet potekajo v nekem drugem kontekstu. Potrebno je veliko več politične modrosti in strateškega premisleka, v kolikor ne želijo v enem mesecu doživeti dva poraza. Dva poraza od politike, ki ujeta onkraj realnosti, še zmeraj lahko mobilizira vsaj 25% volivcev. To je trenutna slovenska realnost.
Rok Čakš. FOTO: RTV Slovenija, posnetek zaslona
Rok Čakš: Glede končnega rezultata je še vse odprto
Rezultati prvega kroga predsedniških volitev niso presenetili v smislu, da so zelo podobni javnomnenjskim napovedim, kar sicer v Sloveniji ni praviloma tako. Anže Logar je zmagovalec, takoj za njim Nataša Pirc Musar, prvi poraženec pa sta v resnici Robert Golob in celotna vladna koalicija, ki je preko svojega kandidata Milana Brgleza streznitev doživela zgolj pol leta od velikega triumfa na državnozborskih volitvah.
Če nekoliko karikiramo, lahko zapišemo, da so na levem polu strici odčitali učno lekcijo iz politike pretirano samozavestnim in od zmage še vedno nekoliko opitim nečakom. Za kandidata s potencialom se je izkazal Vladimir Prebilič, kateremu je do uspeha zmanjkala podpora levega zaledja in kakšen dodaten teden ali dva volilne kampanje pred kamerami slovenskih televizij. Z rezultatom svoje kandidatke so lahko zelo zadovoljni v stranki Resni.ca – dejansko je pokazala volilni potencial anti-establišment stranke, vzpostavljene mimo tradicionalnih poti in medijev na družabnih omrežjih s podporo volivcev, ki se še nedavno za politiko niso kaj preveč zanimali.
Nekoliko razočarani so zagotovo v NSi, slabši rezultat Janeza Ciglerja Kralja celo od rezultata stranke pa je posledica presoje desnosredinskih volivcev, da je potrebno staviti na konja, ki se mu obeta zmaga ter dejstva, da so v stranki po zgolj dveh letih na izpostavljenem mestu v politiki precenili prepoznavnost Ciglerja Kralja med širšim krogom ljudi. Največji osmoljenec predsedniških volitev pa je ob Milanu Brglezu Miha Kordiš, ki si je z borimi 2,8 % odstotki podpore spodrezal noge za uveljavitev njegove radikalno leve smeri politike tako znotraj lastne stranke, kot v slovenskem političnem prostoru na splošno.
Glede končnega zmagovalca volitev je še vse odprto. Ker gre za personificirane volitve, se glasovi levo-sredinskih kandidatov kar tako enostavno ne prenesejo k zmagoviti kandidatki leve sredine, enako tudi velja na drugi strani. Povmes je lahko tudi volilna abstinenca nekaterih, ki so svojega kandidata »izgubili« v prvem krogu. Kljub vsemu ima nekaj več rezervnega volilnega bazena z 2. krog Nataša Pirc Musar kot Anže Logar, ki pa ima nekaj prednosti iz 1. kroga. Vsako napovedovanje končnega razpleta je zato bolj domena vedeževanja kot resne politične analize.
