Kdo plača stroške helikopterskega reševanja, če pomoč potrebuje pes ali turist v natikačih?
Slovenski gorski reševalci imajo tudi letos poleti polne roke dela. Sodeč po statistiki, ki jo vodi Gorska reševalna zveza Slovenije, so letos imeli že 439 intervencij. Da na pomoč priskočijo vsem živim bitjem, ne samo ljudem, so gorski reševalci dokazali že julija, ko je helikopter poletel z namenom reševanja psičke, ki jo je v jezik ugriznila kača. Zgodba se je končala srečno, to pa se žal ni zgodilo pred dnevi, ko onemoglemu psu v gorah niso mogli več pomagati.
Večkrat smo že poročali o reševanju živali v gorah, žal pa se nesreče tam dogajajo tudi zaradi neprimerne opremljenosti pohodnikov, tudi tujih turistov. Zato smo na upravi za zaščito in reševanje preverili, kako je pri nas urejeno kritje stroškov tovrstnih helikopterskih reševanj. Pristojni odgovarjajo tudi, kako pogosto rešujejo živali.
23 jih niso mogli rešiti
Pripadniki GRS so letos v gorah posredovali že 439-krat, helikopter pa je tja poletel malo več kot 200-krat. Največ poškodovancev je bilo starih med 18 in 55 leti – takšnih je bilo kar 270. Veliko poškodb je bilo lažjih, 23 primerov pa se je žal končalo s smrtjo.
Rešujejo tudi govedo in drobnico
Večina reševalnih intervencij v visokogorju je po besedah pristojnih zdravstveno indicirana, stroške take reševalne intervencije pa tako krije zdravstveno zavarovanje. Stroške gorske reševalne zveze in uporabe helikopterja pa krije proračun Republike Slovenije. To velja tudi v primerih, ko je treba zaradi reševanja s helikopterjem prepeljati reševalne ekipe ali opremo, reševanje samo je nato glede na okoliščine primera lahko izvedeno tudi brez njegove uporabe.
Izključno prostovoljci
Gorski reševalec je gornik z znanjem alpinističnih veščin, ki je fizično in psihično sposoben za opravljanje reševalnega dela. V triletnem obdobju pripravništva pridobi znanje letne in zimske reševalne tehnike, prve pomoči in osnov dela s helikopterjem, pišejo na GRZS.
Tehnično znanje pa za opravljanje poslanstva gorskega reševalca ni dovolj. Gorski reševalec mora biti pripravljen žrtvovati veliko svojega prostega časa za delo reševalca in biti pripravljen na pomoč v vsakem trenutku. Gorski reševalci opravljajo humanitarne naloge in so prostovoljci, kar pomeni, da za svoje delo ne prejemajo nobenih plačil.
Malomarnost se lahko drago plača
Kdo pa plača reševanje tujih pohodnikov, ki se v gore odpravijo neprimerno opremljeni? Pokrivanje stroškov intervencijskega reševanja ureja zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, in sicer v 118. členu. Tam je zapisano, da »mora fizična oseba, ki je zaradi malomarnosti, neusposobljenosti ali neustrezne opremljenosti povzročila ogroženost ali nesrečo oziroma stanje, zaradi katerega so nastali stroški nujnega ukrepanja, povrniti sorazmeren delež stroškov intervencije, ki jih določi vlada«.