V Sloveniji že potrdili novo različico koronavirusa (VIDEO)

Epidemija je v polnem razmahu. Po rekordnem torku je bilo v sredo pozitivnih nekoliko manj. Uradno 14.206, kar je še vedno izjemno veliko. Delež pozitivnih testov je torej 72-odstoten. V bolnišnicah je 708 bolnikov s covidom. V zdravstvu in šolstvu imajo velike težave zaradi pomanjkanja zaposlenih, ki so zboleli ali pa so v karanteni, prav tako v gospodarstvu.

O trenutnem stanju so na današnji novinarski konferenci spregovorili koordinator covidnih bolniških postelj pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta, predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc in direktorica NLZOH Tjaša Žohar Čretnik.

Carotta je povedal, da je vpliv omikrona v bolnišnicah drugačen, veliko bolj je udaril kot prejšnji valovi. Kar 20 odstotkov zaposlenih v bolnišnicah je na bolniški ali v karanteni. Enake težave so v primarnem sektorju, laboratorijih. To se dogaja tudi v drugih segmentih družbe. Števila okužb se zato poznajo tudi na drugih oddelkih, kjer se zdravijo bolniki zaradi drugih patologij in so se okužili med zdravljenjem v bolnišnici. Večina izmed njih je okužbo prebolela lažje. Največje težave se kažejo v večjih zdravstvenih centrih, kot so urgence. Danes je že 583 pacientov na covid oddelkih, število na intenzivnih oddelkih pa upada, poroča Carotta. Kaže, da ima omikron res večinoma lažji potek, čeprav v zadnjih dneh spet nekoliko narašča število bolnikov s covidno pljučnico.

Tatjana Lejko Zupanc je razložila, da bomo zaradi zelo velikega števila okuženih potrebovali tudi več postelj na intenzivnih oddelkih. Po desetih dneh se že kažejo posledice omikronskega vala. Vedno več je covidnih pljučnic, med pacienti prevladujejo starejši, necepljeni ali dvakrat cepljeni, trikrat cepljeni so izjeme. Na intenzivnih oddelkih ni nobenega pacienta, ki bi bil okužen z omikronom, vsi imajo težak potek po okužbi z delto.

Na bolniški je zaradi covida 500 zdravstvenih delavcev v ljubljanskem UKC. Razmišljali so o skrajšanju karantene, ampak po izkušnjah ugotavljajo, da sedmi dan okužbe še nihče ni bil negativen, tako da o skrajšanju karantene ne moremo govoriti. 119 zdravstvenih delavcev je zaradi rizičnega stika v karanteni. 

Kar 90 odstotkov vseh bolnikov na intenzivni negi je še vedno na zdravljenju primarno zaradi covida, čeprav število bolnikov v bolnišnicah, ki se primarno zdravijo zaradi druge bolezni, covid pa so prinesli s sabo ali pa so ga dobili v bolnišnici, raste.

Govorniki so povedali, da bolnišnice krčijo obseg dela, odpadajo druge operacije in programi. Predvsem zaradi pomanjkanja kadra.

Se je še smiselno cepiti?

Govorniki menijo, da ja. Po njihovih izkušnjah trikrat cepljeni res lahko tudi zbolijo, ampak njihovi znaki so šibki, nekaj dni slabega počutja, v tem času testi kažejo negativno, po približno treh dneh znakov pa ti povsem izzvenijo, testi pa so pozitivni. Lejko Zupančeva pa je opozorila, da tudi novega virusa ne gre podcenjevati, saj imajo v UKC tudi primere, ko zaposleni tudi po 10 dneh okužbe še ne morejo v službo.

Tjaša Žohar Čretnik, direktorica NLZOH, je povedala, da 64 odstotkov izvidov testov sporočijo v roku 24 ur, preostalo v 48 urah. Danes so pri 17 vzorcih zamudili rok 48 ur za eno uro, tudi pri vzorcih, ki so jih v analizo poslali v Nemčijo. Potrdila je, da je omikron absolutno prevladujoča različica, v laboratorijih je njihov delež več kot 95 odstotkov okužb. 

Zakaj so nastajale zamude v preteklih dneh?

Prvi dan pošiljanja v tujino je bilo 10 odstotkov vzorcev prekoračilo dovoljeni čas do prejetega rezultata. Nekatere vzorce je treba ponavljati, eden izmed vzrokov je tudi slabo odvzet vzorec, razlogov pa je več. Včasih lahko prisotnost drugih snovi onemogoči analizo. Delež testov, ki jih je treba ponoviti, je pod pet odstotki.

Bolnišnični vzorci imajo prednost, zato so tam časi krajši. Od 3.000 do 7.000 vzorcev se dnevno odpelje na Bavarsko, to se zgodi enkrat dnevno. Zgornji limit je 10.000 vzorcev.

Nova podvrsta virusa, poimenovana ba2, že v Sloveniji

V NLZOH so potrdili en primer iz Podravja z novo različico virusa, tudi na Inštitutu naj bi že imeli dva taka primera. To različico bolj podrobno spremljata Danska in Velika Britanija. »Koliko je ta različica bolj kužna, še ne vemo,« je povedala Žohar Čretnikova, prav tako ne, kakšno obolevnost bo povzročila in ali bo postala prevladujoča.

Imunost po omikronu krajša

Najdaljša imunost se je izkazala pri pacientih, ki so imeli kombinacijo cepljenja in prebolelosti. Imunost po okužbi z omikronom je krajša, zato se bo tudi doba priznane prebolelosti skrajšala z 90 dni na 45.

Posnetek celotne novinarske konference si lahko ogledate na spodnji povezavi.