IZ NJE SE NORČUJEJO

Kelnar'ca Ančka v primežu carinikov

Zatika se pri kontroli vozil, ki jih Annemarie Šimec izvaža iz EU na Balkan. Želi nadzor Evropske komisije nad delom slovenske carinske uprave.
Fotografija: »Inšpektorji oziroma cariniki namerno uničujejo slovensko gospodarstvo,« pravi Šimčeva.
Odpri galerijo
»Inšpektorji oziroma cariniki namerno uničujejo slovensko gospodarstvo,« pravi Šimčeva.

»Inšpektorji oziroma cariniki namerno uničujejo slovensko gospodarstvo! Delajo se norca iz davkoplačevalcev in prav bi bilo, da bi kakšna ustanova preverila tudi delo Fursa oziroma njihovih delavcev. Ker sem nad našimi službami obupala, zdaj poslujem s tujino in v nobeni članici Evropske unije ne delajo problemov za obrazce EUR.1, ki se nanašajo na vozila, izdelana v Evropski uniji,« začne svojo izkušnjo z našo carinsko službo opisovati Annemarie Šimec iz Metlike. In pokaže 40 odrezkov obvestil o priporočeni pošti, ki jih ni prevzela. In jih tudi ne bo. Saj so vsa pisanja enaka – negativne odločbe, ki se nanašajo na vozila, ki so iz evropskih držav in jih kupci izvozijo v države nekdanje Jugoslavije. Če bi postopek stekel, kot bi moral, bi bili tam oproščeni plačila carine, ker pa naša finančna uprava izdaja negativne odločbe, morajo tam plačati carino.

Zdaj prihajajo odločbe, ki se nanašajo na vozila, prodana pred štirimi leti. V tem času je lahko avto zamenjal že več lastnikov. »Naša carinska uprava zaključuje upravne postopke brez moje vednosti in možnosti pritožbe, kar je protiustavno, saj sem udeleženka v upravnem postopku,« je jezna Belokranjka, ki pove, da državi v vseh letih, kar dela, ni ostala dolžna niti centa, zato ne bo dovolila, da se delajo norca iz nje.


Težave s carino


Pojdimo lepo po vrsti. Šimčeva se z izvozom vozil, gre za avtomobile evropskih znamk, kot so Mercedes, BMW, VW, Opel, Ford,
Uradne listine proizvajalca pri nas pač ne pomagajo dosti.
Uradne listine proizvajalca pri nas pač ne pomagajo dosti.
Renault, Citroën, ukvarja že desetletje, je torej posrednica. »S carino imam pravzaprav ves čas težave. Od takrat, ko so videli, da gre čez mejo 10 vozil in več na dan, so me na meji začeli obravnavati kot kriminalko, čeprav nimam nobenega prekrška ali druge kršitve. Pravzaprav sem bila pred leti preverjena po dolgem in počez, saj sem imela pred posredništvom trgovino z orožjem in strelivom. Tako so me začele moje stranke, ki so iz nekdanje Jugoslavije, spraševati, kaj ne narobe, saj so jim policisti in cariniki na meji govorili, da me bodo kmalu zaprli, mojo davčno številko pa so uvrstili na črni seznam. Ni mi ostalo drugega, kot da namesto s. p. odprem d. o. o, saj je bila tako davčna številka nova, tudi naslov podjetja je bil drug in na meji so mislili, da gre za drugo podjetje. Ko je tako stranka na mejo prišla s pogodbo, ki jo je sklenila z mojim novim podjetjem Arnie, d. o. o., ji je carinik rekel, da to je zdaj pa prava firma, ne pa da hodi k tisti Ančki, kelnar'ci iz Metlike,« pripoveduje Annemarie, ki je opazke vedno raje preslišala.

Pod drobnogledom inšpektorjev

Ko se je razvedelo, čigavo podjetje je podjetje Arnie, so jo začeli obiskovati inšpektorji. »Enkrat je inšpektor pet ur pregledoval vse papirje, vmes pa šel še parkrat na pivo,« se kislo nasmeji sogovornica in pove, da je imela na generalni carinski upravi večkrat sestanek, in to prav zato, da jim je predstavila, kako bo delala, in da je dobila navodila, hkrati pa se je tudi tako izognila možnostim, da bi delala kaj narobe. Tudi sami so jo namreč pozivali, naj čim več komunicira z njimi, čeprav ji potem, kot pravi, niti telefona niso več dvigovali.

»Moje poslovanje je bilo vedno transparentno in odkrito, oni pa dajejo nejasna navodila, ki jih lahko potem interpretirajo po svoje. Vedno sem bila pripravljena sodelovati in sprejemati usmeritve in navodila carine. Mi podjetniki, ki vlečemo voz gospodarstva naprej, se namreč moramo boriti za sleherno stranko, a nam državni organ posel namerno uničuje. Tako od proizvajalca vozil dobimo uraden dokument, da je vozilo proizvedeno v Evropski uniji, oni pa ta dokument analizirajo in jim že kaj ne paše, čeprav ga sprejema celotna Evropska unija. To je dokaz, da je pri nas nekaj zelo narobe. Pri nas namreč izjava proizvajalca ni verodostojen dokument, tako da zahtevajo obrazec INF 4, ki dodatno preverja verodostojnost. Zgodilo se je, da sem na njihovo željo pridobila INF 4, pa so kljub temu zavrnili izdajo EUR.1,« je razočarana Annemarie in dodala, da so sprva njene primere preverjali inšpektorji iz Ljubljane.

V par mesecih se je nabralo kup odločb, pa tudi obvestil o novih odločbah, ki še čakajo na pošti.
V par mesecih se je nabralo kup odločb, pa tudi obvestil o novih odločbah, ki še čakajo na pošti.


»Obiskalo me je na desetine inšpektorjev in ugotovili so, da delam pravilno. Potem so moje podjetje za kontrole preusmerili na Obrežje, kjer pa je kmalu nastal problem, čeprav ves čas delam enako. Pravila preverjanj po vsej državi sploh niso enotna po vsej državi,« je jezna sogovornica, ki so jo celo med pandemijo zasipavali z dopisi in ji dajali osemdnevni rok za dostavo dokumentacije, čeprav je bilo rečeno, da se vsi roki v tem obdobju ustavijo. Annemarie je odločena, da se bo z vsemi dokazili obrnila na komisijo Evropske unije in jih soočila z dejstvi, kako se za slovenskega podjetnika nihče ne zmeni. »Želim nadzor Evropske komisije nad delom naše carinske uprave!« pribije za konec.


Konkretna vprašanja, splošen odgovor


S konkretnimi vprašanji smo se obrnili na Finančno upravo RS, tam so nam iz službe za odnose z javnostmi odgovorili, da konkretnih upravnih postopkov zaradi varovanja davčne tajnosti ne morejo komentirati. Zato pa so nam posredovali obsežen splošen odgovor oziroma navedli veljavno zakonodajo ter prakso carinskih organov. Med drugim so zapisali, da je pri izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 treba upoštevati pravila o poreklu, ki so določena v regionalni konvenciji. Postopke so natančno opisali, od izdaje potrdila o gibanju blaga EUR.1 do informativnega potrdila INF 4, ki ga mora, če to zahteva carinski organ, pridobiti izvoznik od dobavitelja.

»Za dokazovanje preferencialnega porekla blaga se na notranjem trgu EU uporablja izjava dobavitelja. Če ima blago preferencialno poreklo in je na notranjem trgu EU večkrat prodano, mora za dokazovanje porekla blaga vsakokratni dobavitelj sestaviti izjavo dobavitelja,« so med drugim zapisali v odgovoru. Sicer pa je na spletni strani Davčne uprave objavljen dokument z naslovom 'Izvozniki s sedežem v drugi državi članici EU in izdajanje dokazil o poreklu za rabljena vozila', v katerem so zapisane usmeritve, kako ravnati v primerih izdaje potrdil o gibanju blaga EUR.1 za rabljena vozila. »Ta dokument je bil objavljen zaradi poenotenja prakse in povzema delovni dokument, ki ga je pripravila Evropska komisija v ta namen,« so pojasnili. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije