Kepice na vsakem koraku: za sladko osvežitev so stali v vrstah (FOTO)
Vroče in sončno vreme je bilo naravnost idealno za izvedbo tretjega festivala sladoleda v Škofji Loki, ki je bil hkrati tudi največji tovrstni pri nas. Vse niti so prepletali člani tamkajšnjega turističnega društva, ki so dogajanje poimenovali kar Sladka Loka. Obisk je bil izjemno dober, tako da je bilo treba za kepico ali dve ali katero drugo sladico čakati v dolgih vrstah, predvsem najmlajši. Organizatorji so pripravili kar 13 točk, na katerih so ponujali najrazličnejše dobrote, največ pa je bilo seveda sladoleda.
Naraven in dober
Slovenska Wikipedija je o sladoledu zelo skromna. Takole pravijo: »Sladoled je ledeni desert, sestavljen iz mleka, sladkorja, smetane in raznih dodatkov, predvsem sadja in arom. Obstaja mnogo različnih okusov, največ je sadnih.« Nekoliko zgovornejši so na spletni strani GourmetShopa, kjer pravijo, da je sladoled ena izmed najstarejših sladic in da si jo je človek pripravil že v pradavnini: »S selitvijo naših prednikov iz Afrike na sever so morali prečkati tudi visoke gore, obdane s snegom. Samo vprašanje je, kdaj so sneg in led pomešali s sadjem in medom kot edinim sladilom v takratnih časih. Dobili so zelo okusno in osvežilno sladico, v kateri so nedvomno uživali. S pojavom pisave so ljudje dogodke začeli zapisovati. Prvi zapiski, ki omenjajo sladico, pripravljeno iz zgoščenega grozdnega soka, prelitega čez led, izvirajo iz Perzije. Led so za osvežitev hranili v posebnih jamah, ledenicah, ali so ga prinesli z visokih gora in se z njim, ojačenim z okusom grozdja, hladili v vročih dneh.«
Odločitev za izvedbo je bila kar težka.
Ob vstopu v sladoledni raj, ki so ga ustvarili na škofjeloškem Mestnem trgu z okolico, smo se zapletli v pogovor s predsednikom Turističnega društva Škofja Loka Igorjem Drakuličem. »Letos smo pripravili že tretji festival sladoleda. Lahko rečem, da hodijo ljudje v Škofjo Loko na sladoled, torej tudi zunaj festivala. Iz Ljubljane pridejo v naše mesto na izlet in na sladoled. So škofjeloški sladoledi tako dobri? Da, mi imamo štiri lokalne izdelovalce poleg industrijskih, ki so tudi na voljo. Ljubitelji te sladice so spoznali, da je sladoled naraven in dober, radi pa si ogledujejo zanimivosti, ki jih ponuja Škofja Loka.«
Življenje kljub vsem izzivom teče dalje in tak pozitivno naravnan dogodek v teh težkih časih lahko pripomore k boljšemu počutju.
Kljub poplavam
Med poplavami avgusta je bila tudi Škofja Loka z okolico med najbolj prizadetimi območji. »Odločitev za izvedbo festivala sladoleda je bila kar težka,« dodaja Drakulič. »Pred 14 dnevi smo se z županom pogovarjali, kaj narediti, saj smo do začetka avgusta izpeljali že več nalog, nastali pa so tudi določeni stroški. Posvetovali smo se tudi z ljudmi, ti so podprli našo zamisel, da festival vseeno izpeljemo. Na koncu je prevladala misel, da življenje kljub vsem izzivom teče dalje in da tak pozitivno naravnan dogodek v teh težkih časih lahko pripomore k boljšemu počutju. Odziv je bil izjemno dober in Škofja Loka je bila polna.«
Festival so poimenovali Sladka Loka, saj so poleg sladoleda ponujali še druge dobrote. »Obiskovalci so si lahko privoščili domači štrudelj in šmoren,« je še povedal predsednik TD Škofja Loka. »Obiskovalcem 3. festivala sladoleda smo s kuponi v predprodaji nekoliko olajšali način plačevanja, čeprav so tudi na stojnicah sprejemali gotovino. Festival ni potekal samo na Mestnem trgu, temveč tudi v Šolski ulici, pa na koncu mestnega jedra in na škofjeloškem gradu. V Blaževi ulici je še na novo odprta prodajalnica sladic Ajdalicious, kjer se pohvalijo s kreativno peko. Omenim naj še kavarno Homan, ki jo vodi nekdanji smučarski skakalec Cene Prevc, ki pa ima, česar mogoče marsikdo ne ve, kar bogate gostinske oziroma natakarske izkušnje. Poleg svoje ponudbe so na stojnici predstavili še izdelke, ki jih pripravljajo v podjetju Mesec slaščice s Stare ceste v Škofji Loki. Celo noč so delali, da so za festival pripravili deset novih okusov.«
Različne civilizacije so recepte z ledom uporabljale že pred tisočletji.
Obiskovalci glasovali
Letošnji festival je presegel vsa pričakovanja, zato v škofjeloškem turističnem društvu že gledajo naprej, v leto 2024. »V ponudbi bi radi imeli različne vrste sladoledov, z mlekom, vodo, smetano. Letos smo pripravili glasovanje obiskovalcev za najboljši sladoled, razmišljamo pa o strokovni skupini, ki bi ocenila kakovost ponudbe. Zavedamo se, da je to zelo težko, če imamo devet ponudnikov, vsak pa ima deset vrst sladoleda,« je sklenil Drakulič.
13 točk z dobrotami so pripravili.
Zgodovina sladoleda je zelo pestra. Različne civilizacije so recepte z ledom uporabljale že pred tisočletji, kar veliko jih najdemo v starodavnih zapiskih. Kitajci so zamrznjeno zmes mleka in riža uporabljali že 200 let pred našim štetjem. Rimski cesar Neron je na začetku našega štetja užival v ledu, ki so mu ga prinesli z gora, prelili pa so ga s sadnim oblivom. V desetem stoletju, ko je bila Evropa v mračnjaškem srednjem veku, so Arabci v Damasku, Bagdadu in Kairu že množično uživali v sladoledu, ki je bil narejen iz mleka in sladkan s sladkorjem. To naj bi bil prvi komercialni sladoled. Pripravili so ga iz mleka, smetane, tudi jogurta, aromatizirali z rožno vodo, suhim sadjem ali oreščki. Domnevajo, da so uporabljali stare arabske recepte, ki so izvirali iz Perzije.
