AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED
Kilavo poletje
Prodor hladne fronte je razburkal vremensko dogajanje, brez popoldanskih neviht ne bo šlo; vrtnine po toči pregledamo in odstranimo polomljene dele.
Odpri galerijo
V zadnjih dneh so v Sloveniji rovarila neurja, tudi s točo in močnim vetrom, ponekod je padla izjemna količina padavin. FOTO: Guliver/Getty Images
Po vročini, ki je vladala v preteklih tednih, se je ohladilo. Prodor hladne fronte je razburkal vremensko dogajanje. Srečanje tople subtropske in hladnejše severne zračne mase je povzročilo, da je bilo ozračje nad nami nestabilno s številnimi močnimi nevihtami, neurji, vetrom in točo.
Nevihtne celice so sprožale težave v večjem delu Slovenije. Za ta čas razmeroma hladen zrak se bo dlje zadrževal nad našimi kraji. Z zahodnimi do severozahodnimi višinskimi vetrovi bo proti območju Alp pritekal razmeroma hladen in občasno bolj vlažen zrak. Oblačnost nad našimi kraji se bo spreminjala, predvsem v popoldanskem času ne bo šlo povsem brez krajevnih ploh in neviht. Vročine nikjer po Sloveniji ne bo.
Na Obali in v slovenski Istri je dež v preteklem vikendu namočil le površinski sloj, saj je padlo le med 20 in 30 mm dežja. Kumulativna vodna bilanca je tam še vedno negativna.
Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje velika požarna ogroženost naravnega okolja še ostaja v občinah Koper, Ankaran, Izola, Piran, Ilirska Bistrica in Hrpelje-Kozina, kjer je poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano kuriti, kuriti kresove, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, zunaj pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, ter izvajati ognjemete.
Kadar se nad nami v višinah zadržujejo zračni tokovi severnih, severozahodnih ali severovzhodnih smeri, nad naše kraje doteka hladnejši zrak iznad severne Evrope in imamo vremensko kilavo poletje. Tako je bilo leta 2014, ko je bilo bolj malo sonca, padavine so bile zelo pogoste, imeli smo le en vročinski val. Predvsem na območju Jadranskega morja je bilo poletje neobičajno deževno, druga polovica hladna, poletje kot celota pa v območju povprečnih temperatur. Bolj pogosto kot zadnja leta so poletno vreme prodori polarnega zraka krojili v 60. in 70. letih.
Vreme v Sloveniji v zadnjih letih vse pogosteje oblikuje azorski anticiklon, ki se razširi nad večji del Evrope takrat, ko višinski tok zraka oblikuje prepoznaven greben in se močnejši vetrovi zahodnih smeri umaknejo daleč nad severno Evropo. Zračna masa v tem anticiklonu je topla, večinoma suha, v spodnjih plasteh pa motna, saj je v zraku precej delcev, posebno veliko jih je, če se zrak nad južno Evropo pomakne iznad Sahare. Obširni anticiklon z močnim sesedanjem zraka povzroči lepo in sončno vreme nad pretežnim delom Evrope.
Takšno vremensko stanje običajno vztraja vsaj nekaj dni, lahko tudi več tednov. Spomnimo se poletja 2017, ki je bilo eno izmed najtoplejših v zgodovini meritev. Večino časa smo bili pod vplivom omenjenega anticiklona, ob koncu julija in v začetku avgusta pa smo imeli dolg in intenziven vročinski val, ko se je ogrelo do skoraj 40 °C.
V zadnjih dneh so v Sloveniji rovarila neurja, tudi s točo in močnim vetrom, ponekod je padla izjemna količina padavin. Na Ptuju je med 7. in 8. julijem padlo več kot 70 mm dežja, blizu 50 mm tudi v jugovzhodnem delu države. Kmetijske svetovalne službe priporočajo, da vrtnine po toči temeljito pregledamo in rastlinam odstranimo polomljene dele listov in stebel ter poškodovane plodove in jih odstranimo iz nasadov oziroma ustrezno uničimo ter tako preprečimo pojav in širjenje bolezenskih povzročiteljev na preostalih rastlinah.
Za krepitev odpornosti je smiselna uporaba pripravkov na podlagi aminokislin in alg, s katerimi rastlinam pomagamo premagati stres. Priporočljivo je dognojevanje listnatih zelenjadnic z dušikovimi gnojili prek listov, ki si bodo v naslednjih tednih opomogli in prevzeli funkcijo rasti. Od toče poškodovane rastline je smiselno zavarovati pred boleznimi. Treba je počakati, da se listje osuši, in nato opraviti varstvo.
V nasadih breskev in nektarin na območju Spodnje Vipavske doline svetovalci za varstvo rastlin opažajo povečan pojav marmorirane smrdljivke. Odrasle stenice in ličinke se prehranjujejo na listih, poganjkih in mladih plodičih. Marmorirana smrdljivka, ki prihaja iz Azije, se je v Italiji pojavila pred nekaj leti, zdaj se pojavlja tudi pri nas. Širi se s transportom, v enem dnevu lahko preleti dva kilometra.
Z vbodi v rastlinsko tkivo povzroča nepravilnosti v razvoju plodov, iznakaženost, smoljenje in gnitje plodov. Njeni izločki smradnih žlez so neprijetnega vonja, a človeku neškodljivi. Posledica na zrelih plodovih so razbarvanje kožice, udrte pege in grenko meso. Pojavlja se na številnih drevesnih in grmovnih vrstah ter zelnatih rastlinah. Najdemo jo na kmetijskih zemljiščih, v urbanih območjih in v naravnih habitatih.
Zaradi spremenljivega vremena se pojavlja tudi plodova vinska mušica. Na pojav škodljivca moramo biti pozorni predvsem v nasadih, kjer so poškodbe zaradi toče, saj se na poškodovanih sadežih lahko razvije sadna gniloba.
Nevihtne celice so sprožale težave v večjem delu Slovenije. Za ta čas razmeroma hladen zrak se bo dlje zadrževal nad našimi kraji. Z zahodnimi do severozahodnimi višinskimi vetrovi bo proti območju Alp pritekal razmeroma hladen in občasno bolj vlažen zrak. Oblačnost nad našimi kraji se bo spreminjala, predvsem v popoldanskem času ne bo šlo povsem brez krajevnih ploh in neviht. Vročine nikjer po Sloveniji ne bo.
Vodna bilanca
Na Obali in v slovenski Istri je dež v preteklem vikendu namočil le površinski sloj, saj je padlo le med 20 in 30 mm dežja. Kumulativna vodna bilanca je tam še vedno negativna.
Napoved
zahodnimi do severozahodnimi višinskimi vetrovi bo proti območju Alp pritekal razmeroma hladen in občasno bolj vlažen zrak. Oblačnost nad našimi kraji se bo spreminjala, predvsem v popoldanskem času ne bo šlo povsem brez krajevnih ploh in neviht. Več krajevnih padavin pričakujemo jutri in v soboto, ko bo naše kraje dosegla nova hladna fronta. Vročine nikjer po Sloveniji ne bo. Najvišje dnevne temperature bodo v notranjosti med 22 in 25, na Primorskem okoli 27 °C.
Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje velika požarna ogroženost naravnega okolja še ostaja v občinah Koper, Ankaran, Izola, Piran, Ilirska Bistrica in Hrpelje-Kozina, kjer je poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano kuriti, kuriti kresove, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, zunaj pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, ter izvajati ognjemete.
Kilavo poletje
Kadar se nad nami v višinah zadržujejo zračni tokovi severnih, severozahodnih ali severovzhodnih smeri, nad naše kraje doteka hladnejši zrak iznad severne Evrope in imamo vremensko kilavo poletje. Tako je bilo leta 2014, ko je bilo bolj malo sonca, padavine so bile zelo pogoste, imeli smo le en vročinski val. Predvsem na območju Jadranskega morja je bilo poletje neobičajno deževno, druga polovica hladna, poletje kot celota pa v območju povprečnih temperatur. Bolj pogosto kot zadnja leta so poletno vreme prodori polarnega zraka krojili v 60. in 70. letih.
Vreme v Sloveniji v zadnjih letih vse pogosteje oblikuje azorski anticiklon, ki se razširi nad večji del Evrope takrat, ko višinski tok zraka oblikuje prepoznaven greben in se močnejši vetrovi zahodnih smeri umaknejo daleč nad severno Evropo. Zračna masa v tem anticiklonu je topla, večinoma suha, v spodnjih plasteh pa motna, saj je v zraku precej delcev, posebno veliko jih je, če se zrak nad južno Evropo pomakne iznad Sahare. Obširni anticiklon z močnim sesedanjem zraka povzroči lepo in sončno vreme nad pretežnim delom Evrope.
Takšno vremensko stanje običajno vztraja vsaj nekaj dni, lahko tudi več tednov. Spomnimo se poletja 2017, ki je bilo eno izmed najtoplejših v zgodovini meritev. Večino časa smo bili pod vplivom omenjenega anticiklona, ob koncu julija in v začetku avgusta pa smo imeli dolg in intenziven vročinski val, ko se je ogrelo do skoraj 40 °C.
Toča in za ščita rastlin
V zadnjih dneh so v Sloveniji rovarila neurja, tudi s točo in močnim vetrom, ponekod je padla izjemna količina padavin. Na Ptuju je med 7. in 8. julijem padlo več kot 70 mm dežja, blizu 50 mm tudi v jugovzhodnem delu države. Kmetijske svetovalne službe priporočajo, da vrtnine po toči temeljito pregledamo in rastlinam odstranimo polomljene dele listov in stebel ter poškodovane plodove in jih odstranimo iz nasadov oziroma ustrezno uničimo ter tako preprečimo pojav in širjenje bolezenskih povzročiteljev na preostalih rastlinah.
Če Cirila in Metoda (7. 7.) dež pere, orehe in kostanj z drevja obere.
Za krepitev odpornosti je smiselna uporaba pripravkov na podlagi aminokislin in alg, s katerimi rastlinam pomagamo premagati stres. Priporočljivo je dognojevanje listnatih zelenjadnic z dušikovimi gnojili prek listov, ki si bodo v naslednjih tednih opomogli in prevzeli funkcijo rasti. Od toče poškodovane rastline je smiselno zavarovati pred boleznimi. Treba je počakati, da se listje osuši, in nato opraviti varstvo.
Smrdljvka na poti
V nasadih breskev in nektarin na območju Spodnje Vipavske doline svetovalci za varstvo rastlin opažajo povečan pojav marmorirane smrdljivke. Odrasle stenice in ličinke se prehranjujejo na listih, poganjkih in mladih plodičih. Marmorirana smrdljivka, ki prihaja iz Azije, se je v Italiji pojavila pred nekaj leti, zdaj se pojavlja tudi pri nas. Širi se s transportom, v enem dnevu lahko preleti dva kilometra.
Od toče poškodovane rastline je smiselno zavarovati pred boleznimi.
Z vbodi v rastlinsko tkivo povzroča nepravilnosti v razvoju plodov, iznakaženost, smoljenje in gnitje plodov. Njeni izločki smradnih žlez so neprijetnega vonja, a človeku neškodljivi. Posledica na zrelih plodovih so razbarvanje kožice, udrte pege in grenko meso. Pojavlja se na številnih drevesnih in grmovnih vrstah ter zelnatih rastlinah. Najdemo jo na kmetijskih zemljiščih, v urbanih območjih in v naravnih habitatih.
Zaradi spremenljivega vremena se pojavlja tudi plodova vinska mušica. Na pojav škodljivca moramo biti pozorni predvsem v nasadih, kjer so poškodbe zaradi toče, saj se na poškodovanih sadežih lahko razvije sadna gniloba.
