Kipari z motorno žago

Umetniška svoboda je ključ za ustvarjanje, pravijo. In to velja tudi pri izbiri orodja. Devetindvajsetletni kmetijski mehanik Jernej Verbuč iz Šmartnega v Rožni dolini pri Celju se je odločil za prav posebno – motorno žago.

Odrasel je v delovnem okolju na domači kmetiji: »Z motorko sem žagal že pri dvanajstih, tako da mi je domača.« Nato je obiskoval kmetijsko šolo za mehanike kmetijskih strojev, kar je danes zelo iskan poklic. Nekaj časa je delal tudi to, a se ni mogel znebiti spomina iz otroštva, ko je rezbaril z dletom in kladivom. »Že takrat sem nezavedno spoznal, da lahko iz lesa ustvarjam.«

Leta 2015 mu je na dvorišču na pot prišlo deblo podrtega macesna. »Obstal sem in utrnilo se mi je, da bi iz njega kaj izrezal z motorko,« pravi. Vendar ni izžagal enostavne klopi ali denimo okrasnega korita za rože, temveč se je lotil kar konjske glave, ki še danes krasi njegovo domačo zbirko lesenih plastik. V pičlih šestih letih je ustvaril več kot 160 kipov in izdelkov. »Izdelujem unikatne klopi, stole, mize, tudi korita za rože, svetilke, vozila. Ni, da ni!« pojasni Verbuč in obenem priznava, da poskuša vselej izpolniti naročnikove želje, pri oblikovanju pa si pušča kar veliko svobode.

Osebno so mu najbližji motivi iz narave, zlasti živali, od medveda, volka, lisice do kozoroga in gamsa, ki pleza po skalovju. Posebno poglavje so ptice. Izrezljal je dva metra visokega orla z razprtimi krili, ki je zakrožil nad zajcem. Izdelal ga je tako, da je oprt na konico desnega krila in zato visi v zraku. Posebno simpatični so na štoru sedeča sovica pa laboda kot ljubimca, ki se kljunčkata.

Verbuč pove: »Kakšnih 90 odstotkov kiparskega dela opravim z motorko. V desetih odstotkih uporabim tudi druga orodja, za brušenje in detajle fleksarico, kakšno malenkost opravim z dletom.« Na tekmovanju v kiparjenju z motorko leta 2018 na Gradišču nad Šentvidom pri Stični je s plastiko štorklje, ki v culi prinaša otroka, zasedel drugo mesto. Na spletni strani ima v galeriji konjev zapisano: »Nekaj je na konju, kar godi notranjosti človeka.« Res je vihrava glava v zgodovini kiparjenja bolj zaposlovala umetnike kot sam človeški obraz. Renesančni genij Leonardo da Vinci, znan po norih idejah, je želel izdelati kip konjenika, tako da bi konj stal le na eni prvi nogi.



In koliko časa ustvarja medveda na dveh nogah v skoraj naravni velikosti?

»Od štirih dni do enega tedna, odvisno od lika in zahtevnosti obdelave.« Jernej Verbuč v kiparjenju ne le uživa, ampak od tega tudi živi. »Želje prihajajo iz vse Slovenije. Zlasti je precej naročil za okrogle obletnice.« Zato že razmišlja širše, in sicer da bi z eno nogo poskusil v tujini.