MUZEJ BAROKA

Kipe prestavili v muzej

V nekdanjem gospodarskem poslopju pod cerkvijo sv. Roka v Šmarjah pri Jelšah so pred štirimi leti uredili Muzej baroka, obisk katerega je izjemno doživetje; v objektu je stalna zbirka starih, v naravni velikosti izdelanih lesenih skulptur.
Fotografija: Imenitna postavitev kalvarijskih kipov Foto: arhiv muzeja
Odpri galerijo
Imenitna postavitev kalvarijskih kipov Foto: arhiv muzeja

Muzej baroka, odprt avgusta 2015 (uradno odprtje je bilo 10. junija 2016), se navezuje na baročno kalvarijo, ki se vije iz Šmarja pri Jelšah do cerkve sv. Roka na bližnjem hribu. Ponuja stalno razstavo 43 restavriranih lesenih kipov in dveh oljnih slik.
Muzej so uredili v nekdanjem gospodarskem poslopju. Foto: geago.si
Muzej so uredili v nekdanjem gospodarskem poslopju. Foto: geago.si

Gre za več kot 260 let stare lesene skulpture iz kalvarijskih kapel, s pomočjo videoprojekcije pa obiskovalca popelje tudi na ogled petih najlepših baročnih cerkva Obsotelja in Kozjanskega. Zaradi nepopravljivih poškodb sta dva kipa razstavljena le v ostankih. Avtorstvo tako kipov kot slik ni znano.

V muzejski postavitvi so kipi izvzeti iz konteksta skupin v kapelah, da lažje razumemo in dojamemo njihovo umetniško razsežnost. Originalne kipe lahko obidemo, se jih dotaknemo, si jih ogledamo in doživimo iz vseh zornih kotov, kar omogoča vpogled v kiparsko ustvarjanje v sredini 18. stoletja.

Stalna postavitev zbirke originalnih lesenih polihromiranih plastik v Muzeju baroka Šmarje pri Jelšah je delo Mete Hočevar, priznane arhitektke, kostumografke in režiserke. Kot arhitektka je z odgovornim projektantom Marijanom Čebelo in celjskim podjetjem Studio List sodelovala že pri rekonstrukciji starega župnijskega gospodarskega objekta v muzej in s središčnim prostorom – dvovišinsko kapelo s prizorom križanja – nakazala bistvo pripovedi Muzeja baroka. S tesnim sodelovanjem z restavratorko Nuško Dolenc Kambič in z novim pristopom postavitve je kipe obiskovalcem približala na poseben način.


Čeprav je Matej Vrečer, župnik v Šmarju in graditelj kalvarije, pred smrtjo leta 1758 za urejanje kalvarijskih kapel nastavil puščavnika in za njihovo vzdrževanje namenil ogromno denarja, so začele kapele kmalu propadati. Nekateri kipi so bili razmetani že leta 1778. Ker so bili kljub obnovi v 19. in 20. stoletju resno ogroženi, jih je restavratorski center leta 1984 umaknil v svoj depo. Restavratorji so jih z metodo zaplinjevanja najprej zaščitili pred nadaljnjim škodljivim delovanjem insektov, nato pa so jih preventivno izdatno prepojili s sredstvom za preprečevanje okužbe z glivami in insekti.
Cerkev sv. Roka Foto: arhiv muzeja
Cerkev sv. Roka Foto: arhiv muzeja

Ob spremljanju obnove kapel v prvem desetletju 21. stoletja je stroka ocenila, da so lesene skulpture preveč pomembne pričevalke baročne dediščine, da bi jih, sicer restavrirane, vrnili v kapele. Tako so se odločili, da namestijo kopije kiparskih skupin, originalni kipi pa naj bodo na ogled v muzejski postavitvi. Delo v kiparskih ateljejih restavratorskega centra je tako potekalo po smernicah za hrambo in postavitev originalnih kipov v muzeju.


Kalvarijo v Šmarju pri Jelšah, ki vodi od župnijske cerkve do podružnične cerkve sv. Roka, je gradil Matej Vrečer (1702–1758). Bil je duhovnik, matematik in urar. Kot je dokazal s svojim delom in življenjem, je bil tudi podjetnik. Leta 1737 je bil imenovan za župnika v Šmarju pri Jelšah, kjer je to službo opravljal do smrti. V takrat že romarskem kraju se je odločil postaviti za tisti čas izjemno priljubljeno kalvarijo – kapele s prizori Jezusovega trpljenja.
Muzej baroka v Šmarju pri Jelšah Foto: arhiv muzeja
Muzej baroka v Šmarju pri Jelšah Foto: arhiv muzeja

Zgradil jo je po vzoru kalvarije v Gradcu, za njeno dokončanje pa je potreboval vsega deset let (1743–1753).
Muzej baroka ima vso ustrezno infrastrukturo za invalidne osebe na vozičkih, lahko pa ga doživijo tudi slepi in slabovidni.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije